TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna prvotožeči stranki plačati njene stroške v zvezi z odgovorom na revizijo v znesku 2.438,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Določba 107. člena ZPP sicer zahteva predložitev izvirnika listine, če tako zahteva pravdna stranka. Vendar pa obstoj očitane procesne kršitve preprečuje okoliščina, da je s to listino sodišče prve stopnje le dopolnilno dokazno ocenjevalo tožnikove trditve, da je bil tudi sporni znesek posojen in ne vrnjen, da je toženec pripoznal dolg s predhodnimi delnimi plačili dela posojenega zneska ter da je bilo zato zastaranje pretrgano (beležnica je namreč predstavljala dokaz o vrnjenih zneskih iz več posojilnih pogodb, med katerimi pa sicer ni bilo navedenih spornih zneskov skupno danega posojila). Sodišče prve stopnje se je namreč oprlo še na druge indice in dokaze – na posojilne pogodbe, potrdilo o nakazilu enega od predhodno vrnjenih zneskov, pisno izjavo toženca, izpovedbe prič in tožečih strank.

Ugotavljanje obstoja indicev in proces nadaljnjega indičnega sklepanja na (ne)obstoj odločilnega dejstva predstavljata sestavni del dokazne ocene, ki jo v revizijskem postopku ni dopustno izpodbijati nje dejanskega stanja in ne očitanih procesnih kršitev (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Pravdne stranke niso dolžne same „ugibati“ in posebej poizvedovati, ali so zaprošene listine bile že pribavljene in vložene v spis, torej skrbeti za (pravočasno) seznanitev z dokaznim materialom, katerega se jim niti ne vroča in so tako lahko z njim seznanjene le na podlagi obvestila sodišča. In tudi jim ni zgolj z nudenjem dostopa do spisa omogočeno, da se lahko učinkovito in pravočasno seznanijo z vsemi spremembami v procesnem spisovnem gradivu, na katerega pridobivanje nimajo vpliva, ker ga po formalni dopustitvi dokaznega predloga zbira samo sodišče in zanj izvedo šele na podlagi obvestila sodišča.