TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi ter se izpodbijana odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35203-1/2012/47, z dne 21. 1. 2020 odpravi.

II. Zahtevi tožeče stranke za ugotovitev upravičenosti do izplačila gotovinskih in kreditnih sredstev ter vrednostnih papirjev, ki jih uveljavlja kot nekdanji uporabnik hišniškega stanovanja, se ugodi, tako da je pod pogojem, da kupi stanovanje, upravičena do nadomestila v skupini višini 32.970,10 EUR, pri čemer ji je stranka z interesom A., d. d., dolžna izplačati 16.039,51 EUR v gotovini in 11.138,55 EUR v obveznicah, tožena stranka pa 5.792,05 EUR v vrednostnih papirjih.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1.076,10 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Iz besedila 175. a člena SZ-1 ne izhaja zahteva po zakonitosti bivanja v hišniškem stanovanju v smislu obstoja veljavnih civilnopravnih predpisov. Po besedilu zakona so upravičenci do ugodnosti iz 175. a člena SZ-1 tisti imetniki pravice začasne uporabe oziroma stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih, ki spadajo v eno od kategorij, opredeljenih v štirih alinejah navedene zakonske določbe, pri čemer za vse velja pogoj, da so v hišniškem stanovanju bivali ob uveljavitvi SZ in v stanovanju še prebivajo; pri tem pa se zahteva (dejanskega) prebivanja nanaša na čas uveljavljanja ugodnosti iz 175. a člena SZ-1.