TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obtoženega M.J. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

V primeru, da je obtoženec priprt iz razlogov po 1. ali 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, torej zato, ker je to neogibno potrebno za potek postopka, mora sodišče ob ugotovitvi, da obtožencu ni mogoče zagotoviti pravice do sojenja v razumnem roku ali da je bila ta že kršena, pripor takoj odpraviti.

Če gre za nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, zaradi katerega nevarnost ljudi ne bi bila hudo in neposredno ogrožena (na primer nekatera kazniva dejanja zoper premoženje), sodišče po ugotovitvi, da je bila kršena obdolženčeva pravica do sojenja v razumnem roku, pripor zoper obtoženca odpravi. Čeprav je ugotovljena kršitev te pravice, pa pripora praviloma ne odpravi takrat, ko je podana visoka stopnja ponovitvene nevarnosti kaznivih dejanj, s katerimi se varnost ljudi močno ogroža.

Napačno je stališče, da je podan izločitveni razlog iz 4. točke 39. člena ZKP za predsednika senata in sodnika - člana senata, ker sta sodelovala v senatih, ki so po 2. odstavku 207. člena ZKP podaljševali pripor.