TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni v II. in III. točki izreka tako, da se v tem delu v celoti glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati znesek 1.032,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od 9. 3. 2012 dalje do plačila, zahtevek za izplačilo zneska 1.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti in zahtevek za izplačilo višjih zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.032,00 EUR pa se zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške v višini 241,01 EUR, v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obresti od zapadlosti do plačila, pod izvršbo."

V preostalem se pritožba tožnika zavrne, pritožba tožene stranke pa se zavrne v celoti in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti njegove pritožbene stroške v višini 159,09 EUR, v roku 15 dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zapadlosti do plačila, pod izvršbo. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe, prav tako pa obe stranki sami krijeta stroške odgovora na pritožbo.

Tožena stranka je tožniku v vtoževanem obdobju odtegovala od njegove plače iz naslova preživnine določene zneske. Tožena stranka je kot pravno podlago za odtegovanje navedenih zneskov upoštevala sklep o izvršbi, ki pa je bil po ugovoru tožnika kot dolžnika v izvršilnem postopku s sklepom razveljavljen, predlog za izvršbo in zavarovanje pa v celoti zavrnjen. S tem je odpadla pravna podlaga, v zvezi s katero je tožena stranka tožniku v omenjenem obdobju odtegovala sporne zneske od plače. Ker je tožena stranka kljub navedenemu nadaljevala z odtegovanjem mesečnih zneskov od tožnikove plače, ne da bi za to imela pravno podlago, je tožnikov zahtevek na povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov utemeljen.

ZDR v 136. členu določa, da lahko delodajalec zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih, pri čemer so vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, neveljavna. Delodajalec svoje terjatve do delavca brez njegove pisnega soglasja ne sme pobotati z obveznostjo plačila, delavec pa soglasja ne more dati pred nastankom delodajalčeve terjatve. Ker tožnik ni pisno soglašal s pobotanjem svoje obveznosti do tožene stranke in ker zadržanje tožnikove plače ni temeljilo na primerih, ki bi bili določeni z zakonom, je tožnikov zahtevek za plačilo nezakonito zadržanega zneska plače utemeljen.