Odlok o urbanističnem redu občine Litija

512. Odlok o urbanističnem redu občine Litije

Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/73) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. marca 1980 sprejela

ODLOK
o urbanističnem redu občine Litija

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

V skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju in zaradi potrebe družbenega razvoja, je bila izvršena novelacija temeljne urbanistične dokumentacije občine Litija. Urbanistični red za občino Litija je sestavni del temeljne dokumentacije, ki določa urbanistične ukrepe .v območjih, ki po določilih urbanističnega programa niso zajeta z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, ter niso razglašena za zavarovana območja, določena za posebne namene. Urbanistični program občine Litija je podlaga za ta urbanistični red.

2.člen

Gradnja objektov ni možna izven naselij kakor tudi ne na njivah'in strnjenih njivskih površinah, melioriranih površinah ih na zemljišču, ki je z odlokom razglašeno za zavarovano zemljišče ter v rezervatih iz odloka o urbanističnem programu občine Litij a (grafična karta).

Gradnja na območjih oz. zemljišču navedenem v .prvem odstavku tega člena je dovoljena v primerih gradnje gospodarskih objektov, ki služijo izključno za kmetijske (hlevi, silosi, kozolci, kašče) ali vojaške namene. V'sklopu objektov, ki služijo izključno za kmetijske namene je možna gradnja stanovanjskega objekta lastnika, ki ima tu stalno bivališče in uporablja gospodarske objekte za kmetijstvo.

Investitor, ki želi graditi v območjih iz prvega odstavka tega člena, si mora pred izdelavo, lokacijske dokumentacije pridobiti pismeno soglasje pristojnega upravnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo ter Kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija, da se dejansko ukvarja s kmetijstvom ter da zemljo tudi obdeluje.

3.člen

Za objekte, ki so registrirani kot kulturni spomeniki in leže v zavarovalnih območjih, velja, poseben spomeniško-varstveni režim, ki v okviru posebnega predpisa dovoljuje posege v zvezi z vzdrževanjem in revitalizacijo teh objektov. Isto velja za objekte, ki leže v zavarovanih območjih naravovarstvenega in krajinovarstvenega značaja.

4.člen

Vzdrževalni posegi na obstoječih objektih, naštetih v gornjih členih, so dovoljeni le v pogojih minimalne komunalne opremljenosti (elektrika, voda, primeren dostop in odvajanje fekalij na način, ki ne ogroža kvalitet okolja).

5.člen

Urbanistično urejanje in asanacija. naselij, vezanih na funkcijo območij se izvaja na podlagi strokovno pripravljenih srednjeročnih in akcijskih načrtov, oz. programov ureditve in asanacij, ki jih jih sprejme krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Ti načrti in programi morajo zajeti kompleksno razvojno, urejevalno, asanacijsko in varstveno problematiko in morajo biti izdelani za obdobje vsaj petih let.

II. NAČIN UREJANJA IN SANACIJA NASELIJ

6. člen

Na območju, za katerega velja urbanistični red, je dovoljena sanacija posameznih zgradb. Zaradi izboljšanja bivalnih in delovnih pogojev je v zgradbah dovoljeno izboljšati funkcionalne gradbeno-tehnične in higienske razmere pri tem pa je treba ohraniti prvotne oblike zgradb in značilnosti in kvaliteto okolja oz. naselja kot celote. V območjih veljavnosti tega urbanističnega reda je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja. Gradnja teh objektov je dovoljena znotraj meja strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjše vrednosti. Maksimalna oddaljenost novih objektov sme biti 40 m od zadnjega obstoječega stanovanjskega objekta ali hleva v strnjenem naselju, v primeru nestrnjenega naselja pa je maksimalna oddaljenost 30 m. V nobenem primeru ni dovoljena gradnja na njivah ali travnikih boljše kvalitete ter v kvalitetnih gozdovih.

7. člen

Na področjih, ki se urejajo po urbanističnem redu je dovoljena gradnja novih objektov na podlagi spodaj navedenih dovoljenj v okviru osnovnega značaja naselja in to:

-

stanovanjskih hiš (lokacijsko in gradbeno dovoljenje)

-

nadomestnih stanovanjskih hiš (lokacijsko in . gradbeno dovoljenje)

-

javnih objektov lokalnega značaja (lokacijsko in gradbeno dovoljenje)

-

izgradnja počitniških hišic, in preureditev obstoječih objektov v počitniške hišice (lokacijsko in gradbeno dovoljenje)

-

manjših trgovskih in gostinskih prostorov za lokalne potrebe (lokacijsko in gradbeno dovoljenje)

-

komunalnih objektov in naprav (lokacijsko in gradbeno dovoljenje)

-

obrtnih delavnic (lokacijsko in gradbeno dovoljenje)

-

kmečkih gospodarskih objektov (gradbeno dovoljenje z lokac. pogoji)

-

pomožnih objektov, grajenih na betonskih temeljih (potrdilo, razen samostojnih garaž za osebne avtomobile in shrambe za kmetijske stroje, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje)

-

vrtnih ograj, masivnih podpornih in opornih zidov, betonskih smetiščnih jam in gnojišč (potrdilo)

-

postavljanje počitniških prikolic, vozil, šotorov, lesenih barak z namenom, da bi kdo začasno ali stalno bival v le-teh ni dovoljeno.

8. člen

Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namembnost objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični red, veljajo naslednji pogoji za rabo in ureditev zemljišč ter za določanje lokacije:

1.

Za ureditev stavbnega zemljišča skrbi investitor sam.

2.

Dovoljena je gradnja visokopritličnih oz. eno- nadstropnih objektov pri čemer je dovoljena kota pritličja največ 1 m na koto terena, s tem da se višina objekta prilagodi gabaritu naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja.

3.

Dopustne so dvokapne strehe. Naklon in izvedba strehe se določi z ozirom na arhitektonski značaj naselja, z ozirom na arhitektonske elemente in klimatske razmere. Ravne strehe niso dovoljene, kakor tudi enokapnice ne. Opečna kritina naj bo temnordeče, temnosive ali temnorjave barve, barvne kombinacije pa niso dovoljene (razni mozaiki, letnice, iniciali ipd.) Salonitna kritina ni dovoljena. Okna naj bodo opremljena z lesenimi polkni, ne pa s plastičnimi roletami. Fasade morajo biti obdelane z naravnimi materiali in ometom v temnejših tonih, tako da se objekt vizuelno čimbolj vklopi v okolico in pokrajino. Vsak investitor je dolžan okolico novozgrajenega objekta hortikultur- no urediti z zasaditvijo avtohtonega drevja (lipa, kostanj, oreh, gaber itd.). Rastline tuje temu podnebju niso primerne.

4.

Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednjih zgradb najmanj toliko, da so zagotavljani higiensko-zdravstveni in požarno-varnostni pogoji. Odmiki med objekti naj bodo 8-10 m, dovoljeni pa so tudi manjši odmiki v soglasju s sanitarno in požarno inšpekcijo in če to dovoljuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave ter če prizadeti sosed to pismeno odobri.

5.

Novi objekti in prizidki k obstoječim objektom morajo biti odmaknjeni od ceste v skladu s predpisi za različno kategorizacijo cest, od vaških poti pa najmanj 5 m od zunanjega roba obstoječe ceste.

6.

Ob cestah in poteh je dovoljena postavitev ograj, opornih in podpornih zidov kolikor si investitor predhodno pridobi pismeno soglasje upravljalca ceste, poti. Oddaljenost ograj, podpornih in opornih zidov mora biti v skladu z zakonom o javnih cestah, od nekategoriziranih in ostalih javnih vaških poti pa najmanj 2 m od zunanjega roba poti.

Gradnja masivnih podpornih in opornih zidov je dovoljena le tam, kjer je to nujno potrebno zaradi drsenja terena ali vdora meteornih ali drugih voda na cestišče.

Ograje morajo biti oblikovane tako, da se čimbolj vklopijo v okolje, iz naravnih materialov, kateri so značilni za določeno področje (les, kamen, živa meja) in s svojo višino in širino ne smejo ovirati prometa oz. preglednosti na cesti. Višine le-teh je max 80 cm. Izven območja cest je višina ograje lahko večja, vendar max. 1,50 m. Masivni podporni in oporni zidovi morajo biti čimbolj vklopljeni v okolje in jih je vsled tega zasaditi z zimzelenimi plezalkami ali grmovnicami. Vrtne ograje, ki se gradijo izven območja cest in med parcelami dveh lastnikov parcel, morajo biti oblikovane tako, kot je to navedeno v tem odstavku, višina le-teh naj bo tolikšna, da ne ovira sosednjega zemljišča ter mora biti v soglasju z neposrednim mejašem.

7.

Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne poti in javne ceste.

8.

V. strnjenih naseljih, v katerih obstoji ali se gradi javno vodovodno omrežje, se mora vsaka nova stanovanjska zgradba priključiti na vodovod in kanalizacijo s soglasjem upravljalca.

9.

V naseljih, kjer ni vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne službe. Pri tem je strmeti, da se zajetje ali vodnjaki gradijo za več zgradb skupaj in se primerno zaščitijo. '

10.

V naseljih, kjer ni urejena kanalizacija, mora investitor odvajati odplake v vodotesno troprekatno nepropustno greznico brez iztoka, zgrajeno za enega ali več objektov. Greznico je določiti vsaj l m od obrobhega zidu ter po možnosti na severni strani objekta. Greznica mora biti zgrajena po veljavnih higiensko-sanitarnih in tehničnih predpisih.

11.

Gnojišča se morajo pri gospodarskih objektih zgraditi in sanitarno tehnično , pravilno ter na. način, ki ga določa sanitarna inšpekcija. Obvezna je izgradnja smetiščnih jam v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti, le-te naj bodo tipske v betonski izvedbi, nepropustne in pokrite.

12.

Lahko se uredi javno odlagališče odpadkov za eno ali več naselij v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi organi: sanitarno, požarno, urbanistično in komunalno inšpekcijo.

13.

Ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev kot je določeno v lokacijskem in gradbenem dovoljenju ter zaprositi za uporabno dovoljenje. Pri nadomestnih gradnjah je porušiti stari objekt, kar je priglasiti upravnemu organu za izdajo gradbenega dovoljenja.