TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v znesku 500,00 EUR.

Navedbe zagovornikov v zahtevi za varstvo zakonitosti, da „s tem ko je sodišče povsem neutemeljeno sledilo izvedencu H. in v celoti zavrglo ugotovitve izvedenca L. (ki ga je sicer zaslišalo in ki je edini prikazal in pokazal potek prometne nesreče), hkrati pa ob nasprotnih stališčih izvedencev ni angažiralo tretjega izvedenca, je dejansko kršilo pravico do učinkovite obrambe in načelo pravne varnosti“, je Vrhovno sodišče razumelo kot uveljavljanje kršitve pravice do obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP. To kršitev pa Vrhovno sodišče presoja v okviru 3. točke prvega odstavka 420. člena ZKP, torej le, če je navedena kršitev vplivala na zakonitost sodbe, česar pa vložniki v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne zatrjujejo. Vložniki v zahtevi navajajo, da je sodišče prve stopnje kršilo pravico do učinkovite obrambe in načelo pravne varnosti, ko je neutemeljeno sledilo izvedencu H. (ki je po navedbah vložnikov absolutno nestrokoven in je svoje mnenje izdelal absolutno nepravilno), zavrnilo pa ugotovitve izvedenca L. (ki je mnenje izdelal po naročilu obrambe), ter ob nasprotnih stališčih izvedencev ni angažiralo tretjega izvedenca. S takšnimi navedbami vložniki ne uveljavljajo kršitve pravice do obrambe, temveč izpodbijajo dokazno oceno sodišč v izpodbijani pravnomočni sodbi.