IZREK
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04) se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 11. člena Zakona o javni rabi slovenščine se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Po oceni Ustavnega sodišča je določitev pogoja v drugem odstavku 23. člena Zakona o javni rabi slovenščine, da mora slovenska pravna oseba ali fizična oseba pri spletnem predstavljanju in oglaševanju obvezno uporabljati slovenski jezik, del zakonskega urejanja načina izvrševanja pravice do svobodne gospodarske pobude na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 15. člena Ustave. Ustavno sodišče v tem okviru praviloma preizkuša le, ali je imel zakonodajalec za določitev načina uresničevanja pravice razumen razlog. Navedeni pogoj velja ne glede na to, kateri ciljni skupini sta spletna predstavitev in oglaševanje namenjena. Hkrati dopušča tudi možnost, da se spletno predstavljajo in oglašujejo tudi v tujem jeziku, s tem je zakonodajalec upošteval tudi interese tistih gospodarskih subjektov, ki se spletno predstavljajo in oglašujejo predvsem zaradi pridobivanja potencialnih tujih strank. Glede na to izpodbijani ureditvi, ni mogoče očitati, da je ta pogoj nerazumen. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobugo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno.
Za izpodbijanje 11 člena ZJRS pobudnica nima pravnega interesa, saj ne zatrjuje, da bi bila upraviteljica koncesijskih omrežij ali omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.