ZN-H – Zakon o spremembah in dopolnitvah...

3090. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. septembra 2022.

Št. 003-02-1/2022-226

Ljubljana, dne 7. oktobra 2022

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NOTARIATU (ZN-H)

1. člen

V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 – ZFRO) se v 5. členu drugi odstavek črta.

Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

2. člen

5.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»5.a člen

Za namene opravljanja notarskih storitev mora notar sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil morajo zahtevane podatke notarjem posredovati brezplačno, razen podatkov, ki jih organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora.

Za namene opravljanja notarskih storitev ima notar pravico do elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, če uradne evidence, registri oziroma javne knjige omogočajo tak dostop.

Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig morajo notarju zahtevane podatke posredovati oziroma elektronski dostop omogočiti brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v osmih dneh od prejema popolne zahteve, razen če obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje tega roka.

Notar do podatkov in dokazil o podatkih iz zbirk iz drugega odstavka tega člena dostopa z navedbo osebnega imena in enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) osebe, katere podatke pridobiva, če ta oseba nima EMŠO oziroma ta ni znana, pa z navedbo osebnega imena ter datuma rojstva, davčne številke, serijske številke javne listine ali drugega povezovalnega znaka, ki ga omogoča uradna evidenca, register ali javna knjiga. Za pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, se do podatkov dostopa z navedbo davčne ali matične številke oziroma firme. V zahtevi za dostop mora notar navesti, katere podatke zahteva, pravno podlago za pridobitev podatkov, razloge in namen, za katerega se zahtevajo podatki. Notar lahko pri tem zahteva dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev.

Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega odstavka. Pisno privolitev mora notar hraniti, dokler se hrani notarska listina oziroma druga dokumentacija o notarski storitvi.

Notar lahko na podlagi tega člena pridobljene podatke uporablja samo za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev. Po pridobitvi podatkov se tisti podatki, ki so z zakonom predpisani kot vsebina notarske listine, vključijo v notarsko listino, preostali podatki pa se po opravi posamične notarske storitve izbrišejo oziroma uničijo.

Za namene elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk teh podatkov.«.

3. člen

Za 5.a členom se doda nov 5.b člen, ki se glasi:

»5.b člen

V informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se lahko na podlagi elektronske zahteve iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov iz drugega do sedmega odstavka tega člena brezplačno prevzemajo osebni in drugi podatki strank in drugih udeležencev, ki so potrebni za opravo posamične notarske storitve. Elektronska zahteva vključuje pravno podlago, namen in opravilno številko poizvedbe.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi osebnega imena, datuma rojstva, EMŠO ali davčne številke povezuje s centralnim registrom prebivalstva, ki ga določa zakon, ki ureja centralni register prebivalstva, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o strankah in drugih udeležencih, njihovih zakonitih zastopnikih, starših, otrocih, zakoncu ali partnerju, in sicer njihovo ime in priimek, datum, kraj in država rojstva, državljanstvo, prebivališča, datum smrti, davčna številka, naslov za vročanje in podatki o zakonskem stanu, za tujce pa tudi podatki o njihovem statusu ter izdanih in veljavnih dovoljenjih.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi davčne ali matične številke za pravne osebe in na podlagi EMŠO ali davčne številke za fizične osebe povezuje s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga določa zakon, ki ureja poslovni register, ter s sodnim registrom, ki ga določa zakon, ki ureja sodni register, pri čemer se iz obeh zbirk lahko pridobivajo podatki o firmi, matični in davčni številki pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, podatki o poslovnem naslovu in sedežu, podatki o imenu in priimku ter prebivališčih ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjekta vpisa ter podatki o imenu in priimku ter prebivališčih oseb, ki so člani organov vodenja ali nadzora, oziroma oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor, pa tudi datum podelitve in datum prenehanja njihovega pooblastila.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke osebne izkaznice povezuje z evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki jo določa zakon, ki ureja osebno izkaznico, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatki o statusu veljavnosti osebne izkaznice, podatki o statusu sredstev elektronske identifikacije ter podatki o obdobju veljavnosti kvalificiranega potrdila za elektronski podpis.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke potnega lista povezuje z evidenco izdanih potnih listov, ki jo določa zakon, ki ureja potne listine, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih, državljanstvu in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo potnega lista, pa tudi datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO povezuje z evidenco o vozniških dovoljenjih, ki jo določa zakon, ki ureja voznike, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, pa tudi serijska številka, datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali matične številke poslovnega subjekta povezuje z evidenco registriranih vozil, ki jo določa zakon, ki ureja motorna vozila, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o lastniku ali osebi, na katero je vozilo registrirano, in sicer ime in priimek, EMŠO, matična številka in firma ter podatki o posameznem vozilu, ki so navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji ter datumu izdaje in veljavnosti prometnega dovoljenja.

Za namene prevzemanja podatkov Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk podatkov iz tega člena.

Drug zakon lahko določi tudi druge zbirke podatkov, s katerimi se lahko povezuje informacijski sistem za podporo poslovanja notarja.«.

4. člen

V 8. členu se v prvem odstavku v 5. točki in v tretjem odstavku besedilo »državno pravobranilstvo« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »državno odvetništvo« v ustreznem sklonu.

5. člen

Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:

»8.a člen

Za namen preverjanja izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za kandidate pridobi podatke o pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah in druge podatke, pomembne za preverjanje tega pogoja, iz evidenc, v katerih se obdelujejo podatki o pravnomočno ugotovljeni disciplinski odgovornosti.

Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in organi gospodarskih in drugih pravnih subjektov, v katerih je bil kandidat zaposlen, na zahtevo ministrstva najpozneje v 15 dneh brezplačno predložijo podatke iz prejšnjega odstavka, če z njimi razpolagajo.«.

6. člen

V 10. členu se v prvem odstavku za besedilom »minister, pristojen za pravosodje« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: minister)«.

V drugem odstavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),« nadomesti z besedo »ministrstvo«.

V šestem odstavku se besedilo »Minister, pristojen za pravosodje,« nadomesti z besedo »Minister«.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Zoper odločitev ministra po prvem, četrtem in petem odstavku tega člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.«.

7. člen

V 10.a členu se v prvem odstavku besedilo »Minister, pristojen za pravosodje,« nadomesti z besedo »Minister«.

V tretjem odstavku se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« nadomesti z besedo »minister«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom, na podlagi meril, s katerimi komisija preveri, kateri kandidati so strokovno usposobljeni. Pri preverjanju strokovne usposobljenosti se kot kriteriji upoštevajo kandidatovo strokovno znanje, njegove izkušnje in veščine.«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»Kriteriji in postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti so podrobneje določeni v merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti, ki jih predpiše minister.«.

V dosedanjem petem in šestem odstavku, ki postaneta šesti in sedmi odstavek, se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« v obeh sklonih nadomesti z besedo »minister« v ustreznem sklonu.«.

8. člen

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

»14. člen

Notar je strankam odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.

Pred prisego mora notar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem notariata.

Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi strokovne napake notarja, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, če je odškodninski zahtevek vložen najpozneje v petih letih, odkar je škoda nastala.

Notar mora skleniti zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka tega člena, za najnižjo zavarovalno vsoto 250.000 eurov v posameznem letu.

Notarska zbornica Slovenije za namene varstva in pomoči strankam vodi evidenco zavarovalnih pogodb, v katero se vpisujejo in v njej obdelujejo podatki o zavarovalnici, datumu sklenitve zavarovanja in številki zavarovalne pogodbe. Podatke in dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja morajo notarji poslati zbornici vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.

Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja zavarovalništvo.«.

9. člen

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

»15. člen

Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig ter si v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, pridobiti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig.

Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka in ime kraja, v katerem ima notar sedež.

Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.