TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da začetek stečaja vpliva na razmerje med pogodbenima strankama. Tožeča stranka je kljub temu, da končni obračun v skladu z določbami pogodbe ni bil izdelan, svojo terjatev v celoti (brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga) prijavila v stečaj in sicer po stanju v trenutku začetka stečaja. V stečajnem postopku veljajo načelo enakega obravnavanja upnikov, zlasti pa načelo hitrosti postopka in načelo koncentracije postopka. Prav zaradi zadnjih dveh ni mogoče odlagati trenutka, ko bi prišlo do poračuna, v nedogled. Pravna razmerja stečajnega dolžnika po zaključku stečaja ne morejo ostati odprta in nerešena, kot bi se zgodilo, če bi sodišče tožeči stranki terjatev priznalo v celoti, do zaključka stečaja pa predmeti lizinga še ne bi bili prodani4. Poleg tega bi priznanje celotne terjatve pomenilo, da ima tožeča stranka v trenutku začetka stečaja tako terjatev iz naslova kršitve pogodbe (izračunano brez upoštevanja vrednosti predmetov lizinga) kot lastnino nad predmeti lizinga. Oboje skupaj pa presega škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi kršitve pogodbe o lizingu. V taki situaciji je zato potrebna intervencija sodišča, da ugotovi višino terjatve, ki ustreza nastali škodi.

Pri tem pa je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstva, da je predmete lizinga izbral lizingojemalec, da je bil glavni namen pogodbe o lizingu financiranje in da je pogodbo o lizingu kršil lizingojemalec. V nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava je, da mora lizingodajalec nositi vse rizike v zvezi z bodočo prodajo predmetov lizinga, ki jih je izbral lizingojemalec. Nad lizingojemalcem je bil začet stečaj, iz njegove sfere izvira položaj, ko je treba razmerje med pogodbenima strankama zaključiti, zato je materialnopravno napačno izhodišče sodišča prve stopnje, ki je pri izračunu upoštevalo vrednost, ki jo bo lahko tožeča stranka dosegla, ker naj bi se ji ne mudilo s prodajo.