1684. Pravilnik o > napredovanju delavcev zaposlenih na področju socialnega varstva
Na podlagi 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94), izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve, v soglasju z ministrom za finance
PRAVILNIK
o napredovanju delavcev zaposlenih na področju socialnega varstva
Ta pravilnik določa pogoje in postopek za napredovanje delavcev, zaposlenih na področju socialnega varstva (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) v višje plačilne razrede.
V višji plačilni razred lahko na delovnem mestu napreduje zaposleni, ki:
-
ima zahtevano strokovno -izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen,
-
izpolnjuje druge pogoje za razporeditev na delovno mesto,
-
izpolnjuje pogoje za napredovanje, določene z zakonom in s tem pravilnikom.
Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
'Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom in kolektivno pogodbo.
Zaposleni lahko na delovnem mestu napredujejo največ:
-
za tri plačilne razrede v tarifnih skupinah I, II, III in IV
-
za štiri plačilne razrede v tarifnih skupinah V in VI
-
za pet plačilnih razredov v tarifnih skupinah VII, VIII in IX, zdravniki pa za sedem plačilnih razredov.
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od zadnjega napredovanja, pri čemer se upošteva dejanska delovna doba.
Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej kot v treh letih.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti. Za delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti se po tem pravilniku štejejo delovna mesta v isti tarifni skupini.
V obdobje iz prvega odstavka tega člena se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti z dela zaradi bolezni zaposlenega, porodniške odsotnosti, odsotnosti zaradi izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov, ki so trajali nepretrgano šest ali več mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec.
Zaposleni napreduje za en plačilni razred.
Pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom lahko izjemoma napreduje zaposleni hkrati za dva plačilna razreda.
II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE NA DELOVNEM MESTU
V višji plačilni razred lahko napreduje zaposleni, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
dodatna funkcionalna znanja
-
interdisciplinarna usposobljenost za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica
-
samostojnost in zanesljivost pri delu
-
nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Pogoji iz prejšnjega člena so ovrednoteni s točkami ali pisno oceno. Izpolnjevanje posameznih pogojev se stopnjuje s stopnjami, določenimi v ocenjevalnem listu, ki je sestavni del tega pravilnika (Obrazec št. 1).
Če zaposleni doseže povprečni rezultat iz posameznega pogoja, je uvrščen v tretjo stopnjo ocenjevanja. Če doseže nadpovprečni rezultat, je uvrščen v četrto ali peto stopnjo ocenjevanja.
Vplivnost posameznih pogojev je odvisna od odgovornosti in zahtevnosti dela na posameznem delovnem mestu, ki je izražena z uvrstitvijo delovnega mesta v tarifno skupino in je naslednja:
------------------------------------------------------------------
Pogoj/Tarifna skupina I-III IV-V VI-VII VIII-IX
v% v% v% v%
------------------------------------------------------------------
Delovna uspešnost 50 30 20 10
Samostojnost in zanesljivost 20 20 20 20
Ustvarjalnost 0 15 20 30
Interdisciplinarna usposobljenost 20 20 20 20
Dodatna funkcionalna znanja 10 15 20 20
------------------------------------------------------------------
Vplivnost posameznega pogoja iz prvega odstavka tega člena se izraža s številom točk, ki je za posamezno stopnjo določena na ocenjevalnem listu.
Zaposleni lahko napreduje, če doseže po pogojih, predpisanih za napredovanje po tem pravilniku, rezultat iz prvega odstavka 17. člena tega pravilnika.
Pri ugotavljanju ali zaposleni izpolnjuje pogoj dodatnih funkcionalnih znanj se upošteva v koliki meri je zaposleni v ocenjevalnem obdobju iz 5. člena tega pravilnika tekoče pridobival nova splošna in posebna znanja, ki so pomembna, niso pa predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto. Izkazujejo se s pisnimi potrdili.
V okviru pogoja iz prejšnjega odstavka se vrednotijo zlasti naslednji kriteriji:
– pravosodni izpit 20 točk
– opravljen program izobraževanja, ki traja en semester 15 točk
– udeležba na strokovnem seminarju oziroma simpoziju, ki traja
najmanj 3 dni 2 točki
Pri ugotavljanju ali zaposleni izpolnjuje pogoj interdisciplinarne usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih, se upošteva v koliki meri ima znanja in veščine iz različnih poklicnih usmeritev, kar koristno prispeva k delu.