TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbe okrajne državne tožilke in obeh zagovornikov se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost delavca v takem primeru že ogrožena in je vanjo tudi že poseženo.

Razlaga, ki jo ponuja pritožba v zvezi z (ne)prikrajšanjem pravic delavcev po ZPIZ ob izpostavljanju citirane odločbe US RS, pa ni pravilna, saj bi pomenila drugačno razlago prepovedane posledice, kot zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja, kot je bilo že predhodno obrazloženo in ki bi se odrazila v višini odmerjene pokojnine.

Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana zavestna opustitev plačila predpisanih prispevkov za 43 delavcev z enakim subjektivnim odnosom obdolženca v celotnem kritičnem obdobju, zaradi česar je tudi nerelevantno navajanje pritožbe, ko izpostavlja nezakrivljenost stanja, v katerem se je družba znašla in potrebe rednega poslovanja, zlasti določena poplačila obveznosti družbe do dobaviteljev, saj, kot je ugotovilo prvostopno sodišče, je šlo za neselektivno plačevanje določenih terjatev, opravljalo se je gotovinsko poslovanje, izvajala so se prednostna poplačila, zato nikakor ni mogoče pritrditi pritožbi, da je v konkretnem primeru šlo za takšne okoliščine, na katere obdolženec ne bi imel nobenega vpliva.