TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se v celoti glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku za čas od 18. 12. 2003 do 2. 10. 2005 obračunati bruto razliko v plači med izplačano plačo z upoštevanjem količnika 2,10 in plačo z upoštevanjem količnika 2,40, skupaj z vsemi pripadajočimi dodatki, odvesti pripadajoče davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto razliko v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakokratnega zneska razlike v plači do plačila.

Zavrne se višji zahtevek, s katerim tožnik zahteva, da se toženi stranki naloži, da mu za čas od 18. 12. 2003 do 23. 6. 2006 obračuna bruto razlika v plači med plačo z upoštevanjem količnika 2,40 in plačo s količnikom 3,60, skupaj z vsemi pripadajočimi dodatki, odvede pripadajoče davke in prispevke in tožniku izplača neto razliko v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega zneska razlike v plači do plačila.

Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 809,87 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 14,70 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.