TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. in državne tožilke se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev tujcev ni mogel preveriti resničnosti navedb obdolženca, da bo zaposlil tujce, ampak le, ali izpolnjuje pogoje za zaposlitev ali ne. To pa je bistveno za presojo, ali gre za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine, saj kaznivo dejanje ne bi bilo podano zgolj v primeru, če bi organ lahko že v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev ugotovil obdolženčev pravi namen, česar Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja ni mogel ugotavljati.

Primarni objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je pravni promet (25. poglavje KZ-1) in ne premoženje, zato konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja glede na izrecno določbo prvega odstavka 54. člena KZ-1 ni mogoča, saj ne gre za premoženjski delikt.

Zakonski opis kaznivega dejanja po 253. členu KZ-1 ne vsebuje nedovršnih glagolov, ki bi pojmovno zajemali niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, temveč je izvršitvena oblika opisana z dovršnim glagolom "spravi", kar označuje enkratni dogodek. Storilec navedenega kaznivega dejanja zato vsakič, ko spravi pristojni organ v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini potrdi nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, stori (posamično) kaznivo dejanje overitve lažne vsebine,