TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: "Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

"Tožena stranka A. K. je dolžna tožeči stranki plačati pogodbeno kazen v višini 10.094,800,00 SIT (desetmilijonovštirindevetdesettisočosemsto 00/100), z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.1.2000 dalje do plačila in ji povrniti vse pravdne stroške v višini 1.336.821,00 SIT (enmilijontristošestintridesettisočosemstoeenaindvajset 00/100), z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje od 29.11.2001 dalje do plačila, vse na račun pooblaščenca tožeče stranke odvetnika pri Novi KB Maribor, št.: 51800-620-16-05-1269119-35948, 8 dneh po izvršbo", se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višni 818.024,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.11.2001 dalje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 168.300,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.11.2003 do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

 

Če dogovor o konkurenčni klavzuli ne vsebuje tudi dogovora o ustreznem materialnem nadomestilu, do katerega bi bil delavec upravičen v primeru spoštovanja konkurenčne klavzule, takšen dogovor ni skladen z ustavnim načelom pravne in socialne države, v okvir katerega spada tudi načelo ekvivalence iz odplačnih pogodbenih razmerij. Dogovora, ki enostransko omejuje in obremenjuje le delavca, ne da bi ta za dogovorjene omejitve zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule dobil ustrezno materialno nadomestilo, ni mogoče upoštevati.

Dogovor o konkurenčni klavzuli, s katerim se zavaruje le ustavna pravica delodajalca o prepovedi nelojalne konkurence, ne da bi se zavarovala tudi ustavna pravica delavca do proste izbire zaposlitve oziroma svobodne gospodarske pobude, ni v skladu z ustavnim načelom pravne države, zato je na podlagi 103. člena ZOR ničen.