TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Ob reševanju pritožbe obtoženega se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se: - v izreku pod točko II/7 besedilo "24.4.1991 s predstavnikom podjetja sklenil pogodbo o nakupu 35 pralnih strojev znamke WM 400 X Ariston, v vrednosti 322.000,00 tedanjih din, z dogovorom, da bo račun poravnan dne 23.5.1991, zaradi česar so bili stroji na podlagi naročilnice firme št. 94/91 tudi izročeni, nakar je račun poravnal", izpusti, - znesek protipravne premoženjske koristi 8.767.553,00 SIT pa nadomesti z zneskom 8.445.553,00 SIT, - obtožencu izrečena kazen zniža na 3 (tri) leta zapora.

Pritožba obtoženega se kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obtoženčevo naziranje, da v njegovem ravnanju ni vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 3. odstavku 171. člena KZS, ker je posle kot direktor sklepal v okviru registrirane dejavnosti in v imenu ter na račun podjetja, tako pa pridobil premoženjsko korist podjetju in ne sebi, je napačno. Obtoženec je poslovne odločitve sprejemal samostojno, ne da bi komurkoli polagal račune, tako da je na mestu ugotovitev, da je posloval zase in na svoj račun. Vlogi ostalih dveh soustanoviteljev sta bili zgolj formalno dekorativne narave, kajti pri poslovnih odločitvah sploh nista imela nobene besede. Podjetje pa je obtožencu služilo le kot neogibna kulisa, saj je moral nastopiti kot direktor podjetja, da je posle sploh lahko sklenil. S pridobljenimi sredstvi podjetja pa je prosto in brez omejitev razpolagal sam. Odtod je sodišče ravnalo prav, ko se je postavilo na obtoženčevemu naziranju nasprotno stališče.