TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se na pritožbo prvega toženca odločba o obrestni meri, ki je bila določena s sodbo sodišča prve stopnje glede glavnične obveznosti tega toženca, spremeni tako, da je ta toženec dolžan plačati obresti po obrestni meri, ki se v kraju izpolnitve plačuje za devizne vloge na vpogled v DEM.

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Zahtevi tožnice in prvega toženca za priznanje stroškov revizijskega postopka se zavrneta.

Revizija je delno utemeljena le v delu, ki se nanaša na odločitev o obrestni meri zamudnih obresti. V tem primeru so pogodbeniki dogovorili za posojilo v tuji valuti (DEM) 12 % obrestno mero. Sodna praksa je v podobnih primerih že zavzela stališče, da se za obveznosti, izražene v tuji valuti, ne uporablja zakon o obrestni meri zamudnih obresti, da gre za pravno praznino in da se ta zapolni z analogijo s predpisi, ki veljajo za pogodbeno obrestno mero (po tretjem odstavku 399. člena ZOR). Po takem stališču se lahko v razmerjih med posamezniki, kadar je predmet posojila v tuji valuti, prizna taka obrestna mera, kot se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled za določeno valuto. To so bile hkrati najvišje dovoljene obresti (prvi odstavek 399. člena ZOR), ki so veljale tudi v primerih, če so pogodbeniki dogovorili večje obresti od dovoljenih (četrti odstavek 399. člena ZOR). Določbi prvega in četrtega odstavka 399. člena ZOR pa sta kogentne narave.