MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 39
Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje
Ta standard uporabljajo vsa podjetja za vse finančne instrumente, ki spadajo v področje uporabe MSRP 9 Finančni instrumenti, če in v obsegu, v katerem:
(a)
MSRP 9 dovoljuje, da se uporabljajo zahteve glede računovodenja varovanja pred tveganjem iz tega standarda, in
(b)
je finančni instrument del razmerja varovanja pred tveganjem, ki izpolnjuje pogoje za računovodenje varovanja pred tveganjem v skladu s tem standardom.
Izrazi, opredeljeni v MSRP 13, MSRP 9 in MRS 32 se v tem standardu uporabljajo v pomenu, kot je določen v Dodatku A k MSRP 13, Dodatku A k MSRP 9 in 11. členu MRS 32. V MSRP 13, MSRP 9 in MRS 32 so opredeljeni naslednji izrazi:
-
odplačna vrednost finančnega sredstva ali finančne obveznosti,
-
izvedeni finančni instrument,
-
metoda efektivnih obresti,
-
efektivna obrestna mera
in podani napotki o uporabi teh opredelitev.
V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:
Opredelitve pojmov v zvezi z računovodenjem varovanja pred tveganjem
Trdna obveza je zavezujoč dogovor o izmenjavi točno določene količine virov po točno določeni ceni na točno določen prihodnji datum ali datume.
Napovedana transakcija je neobvezna, vendar verjetna, predvidena transakcija v prihodnosti.
Instrument za varovanje pred tveganjem je tako določen izvedeni finančni instrument (samo za namene varovanja pred valutnim tveganjem) ali tako določeno neizvedeno finančno sredstvo ali neizvedena finančna obveznost, katere(-ga) poštena vrednost ali denarni tokovi bodo po pričakovanju izravnali spremembo poštene vrednosti ali denarnih tokov pred tveganjem varovane postavke (72.–77. člen in Dodatek A, AG94.–AG97. člen dopolnjujejo opredelitev instrumenta za varovanje pred tveganjem).
Pred tveganjem varovana postavka je sredstvo, obveznost, trdna obveza, zelo verjetna napovedana transakcija ali čista naložba v podjetje v tujini, ki (a) izpostavlja podjetje tveganju sprememb poštene vrednosti ali sprememb prihodnjih denarnih tokov in (b) je določena kot varovana pred tveganjem (78.–84. člen in Dodatek A, AG98.–AG101. člen dopolnjujejo opredelitev pred tveganjem varovanih postavk).
Učinkovitost varovanja pred tveganjem je stopnja, do katere se spremembe poštene vrednosti ali denarnih tokov varovane postavke, ki se lahko pripišejo varovanju pred tveganjem, izravnajo s spremembami poštene vrednosti ali denarnih tokov z instrumentom za varovanje pred tveganjem (glej Dodatek A, AG105.–AG113.A člen).
Če podjetje uporablja MSRP 9 in za računovodsko usmeritev ni izbralo, da bo še naprej uporabljalo zahteve glede računovodenja varovanja pred tveganjem iz tega standarda (glej 7.2.21. člen MSRP 9), uporablja zahteve glede računovodenja varovanja pred tveganjem iz poglavja 6 MSRP 9. Vendar pa lahko podjetje za varovanje poštene vrednosti izpostavljenosti dela portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju v skladu s 6.1.3. členom MSRP 9 uporabi zahteve glede računovodenja varovanja pred tveganjem iz tega standarda namesto zahtev iz MSRP 9. V takem primeru mora podjetje uporabiti posebne zahteve za računovodenje varovanja pred tveganjem tudi za varovanje portfelja pred obrestnim tveganjem (glej 81.A, 89.A in AG114.–AG132. člen).
Instrumenti za varovanje pred tveganjem
Ta standard ne omejuje okoliščin, v katerih je izvedeni finančni instrument mogoče določiti kot instrument za varovanje pred tveganjem, če so izpolnjeni pogoji iz 88. člena, razen pri nekaterih izdanih opcijah (glej Dodatek A, AG94. člen). Vendar pa se lahko neizvedeno finančno sredstvo ali neizvedena finančna obveznost določi kot instrument za varovanje pred tveganjem le pri varovanju pred valutnim tveganjem.
Za namene računovodenja varovanja pred tveganjem se lahko kot instrumenti za varovanje pred tveganjem določijo le instrumenti, ki vključujejo stranko zunaj poročajočega podjetja (tj. zunaj skupine ali posameznega podjetja, o katerem se poroča). Čeprav lahko posamezna podjetja v konsolidirani skupini ali oddelki v podjetju opravljajo transakcije za varovanje pred tveganjem z drugimi podjetji v skupini ali oddelki v podjetju, se vse takšne transakcije znotraj skupine izločijo pri konsolidaciji. Zato takšne transakcije za varovanje pred tveganjem ne izpolnjujejo pogojev za računovodenje varovanja pred tveganjem v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine. Vendar lahko izpolnjujejo pogoje za računovodenje varovanja pred tveganjem v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih posameznih podjetij v skupini, če so zunaj podjetja, o katerem se poroča.
Določanje instrumentov za varovanje pred tveganjem
Praviloma obstaja ena sama mera poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem kot celote, dejavniki, ki povzročajo spremembe poštene vrednosti, pa so med seboj odvisni. Zato se razmerja varovanja pred tveganjem v podjetju določijo za instrument za varovanje pred tveganjem kot celoto. Edine dovoljene izjeme so:
(a)
ločitev notranje vrednosti in časovne vrednosti opcijske pogodbe, pri čemer se nato kot instrument za varovanje pred tveganjem določi samo sprememba notranje vrednosti opcije, sprememba časovne vrednosti pa izključi, in
(b)
ločitev elementa obresti in promptne cene v terminski pogodbi.
Te izjeme so dovoljene, ker je na splošno mogoče notranjo vrednost opcije in premijo pri terminski pogodbi izmeriti ločeno. Dinamična strategija varovanja pred tveganjem, ki ocenjuje tako notranjo vrednost kot tudi časovno vrednost opcijske pogodbe, je lahko ustrezna za računovodenje varovanja pred tveganjem.
Delež celotnega instrumenta za varovanje pred tveganjem, na primer 50 odstotkov nominalnega zneska, se lahko določi kot instrument za varovanje pred tveganjem v razmerju varovanja pred tveganjem. Vendar pa se razmerja varovanja pred tveganjem ne sme določiti samo za del obdobja, v katerem je instrument za varovanje pred tveganjem še veljaven.
Posamezen instrument za varovanje pred tveganjem se lahko določi kot varovanje pred več kot eno vrsto tveganja, če so (a) tveganja, pred katerimi varuje, jasno opredeljena; (b) je učinkovitost varovanja pred tveganjem možno dokazati; in (c) je možno zagotoviti posebno določitev instrumenta za varovanje pred tveganjem in različnih pozicij tveganja.
Dva ali več izvedenih finančnih instrumentov ali njihovi sorazmerni deleži (ali pri varovanju pred valutnim tveganjem, dva ali več neizvedenih instrumentov ali njihovi sorazmerni deleži ali kombinacija izvedenih in neizvedenih finančnih instrumentov ali njihovih sorazmernih deležev) se lahko presojajo združeno in skupaj določijo kot instrument za varovanje pred tveganjem, tudi takrat, ko tveganja, ki izhajajo iz nekaterih izvedenih finančnih instrumentov, izravnajo tista, ki izhajajo iz drugih. Vendar pa obrestna ovratnica ali drug izvedeni finančni instrument, ki združuje izdano opcijo in kupljeno opcijo, ne izpolnjuje pogojev za določitev kot instrument za varovanje pred tveganjem, če je dejansko neto izdana opcija (za katero je prejeta čista premija). Podobno so lahko dva ali več instrumentov (ali njihovi sorazmerni deleži) določeni kot instrumenti za varovanje pred tveganjem samo, če nobeden od njih ni izdana opcija ali neto izdana opcija.
Pred tveganjem varovane postavke
Pred tveganjem varovana postavka je lahko pripoznano sredstvo ali obveznost, nepripoznana trdna obveza, zelo verjetna napovedana transakcija ali čista naložba v podjetje v tujini. Pred tveganjem varovana postavka je lahko (a) posamezno sredstvo, obveznost, trdna obveza, zelo verjetna napovedana transakcija, ali čista naložba v podjetje v tujini, (b) skupina sredstev, obveznosti, trdih obvez, zelo verjetnih napovedanih transakcij, ali čistih naložb v podjetje v tujini s podobnimi značilnostmi glede tveganj, ali (c) samo pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem, del portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, ki jim je skupno tveganje, pred katerim se varuje.
Za namene računovodenja varovanja pred tveganjem je mogoče kot postavke, varovane pred tveganjem, določiti samo sredstva, obveznosti, trdne obveze ali zelo verjetne napovedane transakcije, ki vključujejo stranko zunaj podjetja. Iz tega sledi, da se računovodenje varovanja pred tveganjem lahko uporablja za transakcije med podjetji v isti skupini le v posameznih ali ločenih računovodskih izkazih teh podjetij in ne v konsolidiranih računovodskih izkazih skupine, razen v konsolidiranih računovodskih izkazih naložbenega podjetja, kot je opredeljeno v MSRP 10, kjer transakcije med naložbenim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji, ki se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ne bodo izključene iz konsolidiranih računovodskih izkazov. Izjemoma lahko valutno tveganje denarne postavke znotraj skupine (npr. obveznost/terjatev med dvema odvisnima podjetjema) v konsolidiranih računovodskih izkazih izpolnjuje pogoje za določitev kot pred tveganjem varovana postavka, če ima za posledico izpostavljenost do dobičkov ali izgub iz tečajnih razlik, ki niso v celoti odpravljeni ob konsolidaciji v skladu z MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev. V skladu z MRS 21 dobički ali izgube iz tečajnih razlik za denarne postavke znotraj skupine ob konsolidaciji niso v celoti odpravljeni, če se s takšno notranjo denarno postavko posluje med dvema podjetjema v skupini, ki imata različni funkcijski valuti. Poleg tega lahko valutno tveganje zelo verjetne napovedane transakcije znotraj skupine ustreza pogojem za določitev kot pred tveganjem varovana postavka v konsolidiranih računovodskih izkazih, če je navedena transakcija izražena v valuti, ki ni funkcijska valuta podjetja, ki sklepa transakcijo, valutno tveganje pa bo vplivalo na konsolidirani poslovni izid.
Določanje finančnih postavk kot pred tveganjem varovane postavke
Če je pred tveganjem varovana postavka finančno sredstvo ali finančna obveznost, je lahko varovana postavka glede tveganj, ki so povezana samo z delom njenih denarnih tokov ali poštene vrednosti (kot na primer eden ali več izbranih pogodbenih denarnih tokov ali njihovih delov ali odstotek poštene vrednosti), če je mogoče izmeriti učinkovitost varovanja. Na primer, razpoznaven in ločeno izmerljiv del izpostavljenosti obrestnemu tveganju obrestovanega sredstva ali obrestovane obveznosti se lahko določi kot varovano tveganje (na primer sestavina netvegane obrestne mere ali referenčne obrestne mere v celotni izpostavljenosti obrestnemu tveganju finančnega instrumenta, ki se varuje pred tveganjem).
Pri varovanju poštene vrednosti pred obrestnim tveganjem za portfelj finančnih sredstev ali finančnih obveznosti (in samo pri takšnem varovanju) se lahko pred tveganjem varovani del določi v znesku valute (na primer znesku v dolarjih, evrih, funtih ali randih) in ne kot posamezno sredstvo (ali obveznost). Čeprav lahko portfelj za namene obvladovanja tveganj vsebuje sredstva in obveznosti, je določeni znesek znesek sredstev ali znesek obveznosti. Določitev čistega zneska, ki vključuje sredstva in obveznosti, ni dovoljena. Podjetje lahko zavaruje pred tveganjem del obrestnega tveganja, ki je povezan s tem tako določenim zneskom. Na primer, pri varovanju portfelja, ki vsebuje sredstva z možnostjo predčasnega odplačila, pred tveganjem, lahko podjetje varuje pred tveganjem spremembe poštene vrednosti kot posledice spremembe pred tveganjem varovane obrestne mere na podlagi pričakovanih in ne pogodbeno določenih rokov za prilagoditev obrestne mere. […].
Določanje nefinančnih postavk kot pred tveganjem varovane postavke
Če je pred tveganjem varovana postavka nefinančno sredstvo ali nefinančna obveznost, se določi kot postavka, varovana bodisi (a) pred valutnim tveganjem bodisi (b) v celoti pred vsemi vrstami tveganj, ker je težko osamiti in meriti ustrezen del sprememb denarnih tokov ali poštene vrednosti, ki jo je mogoče pripisati posameznim tveganjem, razen valutnega.
Določanje skupin postavk kot pred tveganjem varovane postavke
Podobna sredstva ali podobne obveznosti se lahko združijo in varujejo pred tveganjem kot skupina le, če so posamezna sredstva oziroma posamezne obveznosti v skupini izpostavljeni istemu tveganju, pred katerim se varuje. Poleg tega se pričakuje, da bo sprememba poštene vrednosti, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pri vsaki posamezni postavki v skupini približno sorazmerna s celotno spremembo poštene vrednosti, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju, pri celotni skupini postavk.
Ker podjetje ocenjuje učinkovitost varovanja pred tveganjem s primerjanjem spremembe poštene vrednosti ali denarnega toka instrumenta za varovanje pred tveganjem (ali skupine podobnih instrumentov za varovanje pred tveganjem) in pred tveganjem varovane postavke (ali skupine podobnih pred tveganjem varovanih postavk), primerjanje instrumenta za varovanje pred tveganjem s skupno neto (čisto) pozicijo (na primer čistega zneska po pobotu vseh sredstev s fiksno obrestno mero in obveznosti s fiksno obrestno mero s podobnimi zapadlostmi v plačilo), in ne s posamezno pred tveganjem varovano postavko, ne ustreza pogojem za računovodenje varovanja pred tveganjem.
Računovodenje varovanja pred tveganjem
Računovodenje varovanja pred tveganjem pripoznava izravnalne učinke, ki jih imajo spremembe poštenih vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem in pred tveganjem varovane postavke na poslovni izid.
Razmerja varovanja pred tveganjem so treh vrst:
(a)
varovanje poštene vrednosti pred tveganjem: varovanje pred izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti pripoznanega sredstva ali obveznosti ali nepripoznane trdne obveze ali določenega dela takšnega sredstva, obveznosti ali trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati posameznemu tveganju in lahko vpliva na poslovni izid;
(b)
varovanje denarnih tokov pred tveganjem: varovanje pred izpostavljenostjo spremenljivosti denarnih tokov, ki (i) jo je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanem s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo (kot so vsa ali nekatera prihodnja plačila obresti za dolg z variabilno obrestno mero) ali zelo verjetnimi napovedanimi transakcijami, in (ii) lahko vpliva na poslovni izid;
(c)
varovanje čiste naložbe v podjetje v tujini pred tveganjem, kot je opredeljeno v MRS 21.
Varovanje pred valutnim tveganjem iz trdne obveze se lahko računovodsko obravnava kot varovanje poštene vrednosti pred tveganjem ali varovanje denarnih tokov pred tveganjem.
Razmerja varovanja pred tveganjem ustrezajo pogojem za računovodenje varovanja pred tveganjem v skladu z 89.–102. členom če, in samo če, so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)
ob začetku varovanja pred tveganjem se uradno določijo in dokumentirajo razmerje varovanja pred tveganjem, cilj podjetja pri obvladovanju tveganj in strategija za izvajanje varovanja pred tveganjem. Navedena dokumentacija vsebuje opredelitev instrumenta za varovanje pred tveganjem, pred tveganjem varovane postavke ali transakcije, vrsto tveganja, pred katerim se varuje, in kako bo podjetje ocenilo učinkovitost instrumenta za varovanje pred tveganjem pri izravnavanju izpostavljenosti spremembam poštene vrednosti ali denarnih tokov varovane postavke, ki jih je mogoče pripisati tveganju, pred katerim se varuje;
(b)
pričakuje se, da bo varovanje pred tveganjem (glej Dodatek A, AG105.–AG113.A člen) zelo učinkovito pri doseganju izravnave sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati tveganju, pred katerim se varuje, v skladu s prvotno dokumentirano strategijo obvladovanja tveganj za to konkretno razmerje varovanja;
(c)
pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem mora biti napovedana transakcija, ki je predmet varovanja, zelo verjetna in predstavljati izpostavljenost spremembam denarnih tokov, ki lahko na koncu vplivajo na poslovni izid;
(d)
učinkovitost varovanja pred tveganjem je mogoče zanesljivo izmeriti, tj. pošteno vrednost ali denarne tokove pred tveganjem varovane postavke, ki jih je mogoče pripisati tveganju, pred katerim se varuje, in pošteno vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem, je mogoče zanesljivo izmeriti;
(e)
varovanje pred tveganjem se stalno ocenjuje in je ugotovljeno kot dejansko zelo učinkovito v vseh obdobjih poročanja, za katera je bilo varovanje pred tveganjem določeno.
Varovanja poštene vrednosti pred tveganjem
Če varovanje poštene vrednosti pred tveganjem v obdobju izpolnjuje pogoje iz 88. člena, se računovodsko obravnava, kot sledi:
(a)
dobiček ali izgubo iz ponovnega merjenja instrumenta za varovanje pred tveganjem po pošteni vrednosti (za izvedeni finančni instrument za varovanje pred tveganjem) ali valutno sestavino njegove knjigovodske vrednosti, izmerjene po MRS 21 (za neizvedeni finančni instrument za varovanje pred tveganjem), se pripozna v poslovnem izidu, in
(b)
dobiček ali izguba pri varovani postavki, ki ju je mogoče pripisati tveganju, pred katerim se varuje, se uporabita za prilagoditev knjigovodske vrednosti varovane postavke in pripoznata v poslovnem izidu. To velja, če se varovana postavka sicer meri po nabavni vrednosti. Pripoznanje dobička ali izgube, ki ju je mogoče pripisati tveganju, pred katerim se varuje, v poslovnem izidu se izvede, če je pred tveganjem varovana postavka finančno sredstvo, ki se meri po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa v skladu s 4.1.2.A členom MSRP 9.
Pri varovanju poštene vrednosti izpostavljenosti dela portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju (in samo pri takšnem varovanju) se zahteva v 89.(b) členu lahko izpolni, če sta dobiček ali izguba, ki ju je mogoče pripisati varovani postavki, predstavljena bodisi:
(a)
v eni sami vrstični postavki med sredstvi za tista obdobja za prilagoditev obrestne mere, za katera je varovana postavka sredstvo, ali
(b)
v eni sami vrstični postavki med obveznostmi za tista obdobja za prilagoditev obrestne mere, za katera je varovana postavka obveznost.
Ločene vrstične postavke iz točke (a) in (b) zgoraj se predstavijo zraven finančnih sredstev ali finančnih obveznosti. Zneski v teh vrstičnih postavkah se odstranijo iz izkaza finančnega položaja, ko se odpravi pripoznanje sredstev ali obveznosti, na katere se nanašajo.
Če se varuje samo pred določenimi tveganji, ki jih je mogoče pripisati pred tveganjem varovani postavki, se morajo pripoznane spremembe poštene vrednosti pred tveganjem varovane postavke, ki niso povezane s tveganjem, pred katerim se varuje, pripoznati, kot je določeno v 5.7.1. členu MSRP 9.
Podjetje preneha za naprej z računovodenjem varovanja pred tveganjem, določenim v 89. členu, če:
(a)
instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi. Za ta namen se zamenjava ali obnovitev instrumenta za varovanje pred tveganjem z drugim instrumentom za varovanje pred tveganjem ne obravnava kot prenehanje veljavnosti ali odpoved, če je zamenjava oziroma obnovitev del dokumentirane strategije podjetja glede varovanja pred tveganji. Poleg tega se za ta namen ne šteje, da je prišlo do prenehanja veljavnosti ali odpovedi instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:
(i)
se pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem kot posledica zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali drugih predpisov dogovorijo, da ena ali več klirinških nasprotnih strank nadomesti svojo prvotno nasprotno stranko, tako da ta postane nova nasprotna stranka vsake od pogodbenih strank. Za ta namen je klirinška nasprotna stranka centralna nasprotna stranka (včasih se imenuje „klirinška organizacija“ ali „klirinška agencija“) ali podjetje oziroma podjetja, na primer, klirinški član klirinške organizacije ali stranka klirinškega člana klirinške organizacije, ki delujejo kot nasprotna stranka, da bi izvajali kliring prek centralne nasprotne stranke. Vendar, če pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem nadomestijo svoje prvotne nasprotne stranke z drugimi nasprotnimi strankami, se ta odstavek uporablja samo, če vsaka od teh pogodbenih strank izvaja kliring z isto centralno nasprotno stranko;
(ii)
so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take nadomestitve nasprotne stranke. Takšne spremembe so omejene na tiste, ki so v skladu s pogoji, ki bi bili pričakovani, če bi kliring instrumenta za varovanje pred tveganjem prvotno izvajala klirinška nasprotna stranka. Te spremembe vključujejo spremembe zahtev glede zavarovanja s premoženjem, pravic za pobot stanj terjatev in obveznosti ter naloženih dajatev;
(b)
varovanje pred tveganjem ne zadošča več merilom za računovodenje varovanja pred tveganjem iz 88. člena ali
(c)
podjetje prekliče določitev.
Vsaka prilagoditev knjigovodske vrednosti pred tveganjem varovanega finančnega instrumenta, za katero se uporablja metoda efektivnih obresti (ali, v primeru varovanja portfelja pred obrestnim tveganjem, posamezne vrstične postavke v izkazu finančnega položaja, kot je opisano v 89.A členu), ki izhaja iz 89.(b) člena, se amortizira v poslovnem izidu. Amortizacija se lahko začne takoj, ko nastane potreba po prilagoditvi, in se začne najpozneje takrat, ko se pred tveganjem varovana postavka ne prilagaja več spremembam svoje poštene vrednosti, ki jih je mogoče pripisati tveganju, pred katerim je varovana. Prilagoditev temelji na ponovno izračunani efektivni obrestni meri na datum, ko se amortizacija začne. Vendar pa, če pri varovanju poštene vrednosti izpostavljenosti portfelja finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obrestnemu tveganju (in samo pri takšnem varovanju) obračunavanje po ponovno izračunani efektivni obrestni meri ni mogoče, se prilagoditev amortizira po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Prilagoditev se v celoti amortizira do zapadlosti finančnega instrumenta, pri varovanju portfelja pred obrestnim tveganjem pa do poteka zadevnega obdobja za prilagoditev obrestne mere.
Če se nepripoznana trdna obveza določi kot pred tveganjem varovana postavka, se poznejša kumulativna sprememba poštene vrednosti trdne obveze, ki jo je mogoče pripisati tveganju, pred katerim se varuje, pripozna kot sredstvo ali obveznost, ustrezen dobiček ali izguba pa se pripozna v poslovnem izidu (glej 89.(b) člen). Spremembe poštene vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem se prav tako pripoznajo v poslovnem izidu.
Če podjetje sprejme trdno obvezo za pridobitev sredstva ali prevzem obveznosti, ki je varovana postavka v okviru varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, se začetna knjigovodska vrednost sredstva ali obveznosti, ki izhaja iz izpolnitve trdne obveze s strani podjetja, prilagodi tako, da vključuje kumulativno spremembo poštene vrednosti trdne obveze, pripisano tveganju, pred katerim se varuje, ki je pripoznana v izkazu finančnega položaja.
Varovanje denarnih tokov pred tveganjem
Če varovanje denarnih tokov pred tveganjem v obdobju izpolnjuje pogoje iz 88. člena, se računovodsko obravnava tako:
(a)
del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot učinkovito varovanje pred tveganjem (glej 88. člen), se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in
(b)
neučinkoviti del dobička ali izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem se pripozna v poslovnem izidu.
Natančneje se varovanje denarnih tokov pred tveganjem računovodsko obravnava, kot sledi:
(a)
ločena sestavina lastniškega kapitala, povezana s pred tveganjem varovano postavko, se prilagodi nižjemu od naslednjih (absolutno izraženih) zneskov:
(i)
kumulativnemu dobičku ali izgubi iz instrumenta za varovanje pred tveganjem od začetka varovanja; in
(ii)
kumulativni spremembi poštene vrednosti (sedanja vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v zvezi s pred tveganjem varovano postavko od začetka varovanja;
(b)
preostali znesek dobička ali izgube pri instrumentu varovanja ali njegovi tako določeni sestavini (ki ni učinkovito varovanje) se pripozna v poslovnem izidu in
(c)
če se v skladu z dokumentirano strategijo podjetja glede obvladovanja tveganj za posamezno razmerje varovanja pred tveganjem iz ocene učinkovitosti varovanja pred tveganjem izključi posebna sestavina dobička ali izgube ali povezanih denarnih tokov iz instrumenta za varovanje pred tveganjem (glej 74., 75. in 88.(a) člen), se izključena sestavina dobička ali izgube pripozna v skladu s 5.7.1. členom MSRP 9.
Če je posledica varovanja napovedane transakcije pred tveganjem pripoznanje finančnega sredstva ali finančne obveznosti, se s tem povezani dobiček ali izguba, ki je bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, prerazvrsti iz kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007)) v istem obdobju ali obdobjih, v katerih napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid (na primer v obdobjih, v katerih se pripozna prihodek od obresti ali odhodek za obresti). Če pa podjetje pričakuje, da v enem ali več prihodnjih obdobjih ne bo nadomestilo celotne izgube ali dela izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, znesek, ki ga po pričakovanju ne bo nadomestilo, prerazvrsti v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve.
Če je poznejša posledica varovanja napovedane transakcije pripoznanje nefinančnega sredstva ali nefinančne obveznosti, ali če napovedana transakcija za nefinančno sredstvo ali nefinančno obveznost postane trdna obveza, za katero se uporablja računovodenje varovanja poštene vrednosti pred tveganjem, podjetje uporabi postopek (a) ali (b) spodaj:
(a)
povezane dobičke in izgube, ki so bili pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, prerazvrsti v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kot je bil popravljen 2007)) za isto obdobje ali obdobja, v katerih pridobljeno sredstvo ali prevzeta obveznost vpliva na poslovni izid (kot so obdobja, v katerih se pripoznajo stroški amortizacije ali stroški prodaje). Če pa podjetje pričakuje, da ne bo nadomestilo celotne izgube ali njenega dela, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, v enem ali več prihodnjih obdobjih, iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve prerazvrsti znesek, ki ga po pričakovanju ne bo nadomestilo;
(b)
odstrani povezane dobičke ali izgube, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v skladu s 95. členom, in jih vključi v začetno nabavno vrednost ali drugo knjigovodsko vrednost sredstva ali obveznosti.
Podjetje uporabi postopek iz točke (a) ali postopek iz točke (b) iz 98. člena kot svojo računovodsko usmeritev in ga uporablja dosledno pri vseh varovanjih pred tveganjem, na katere se nanaša 98. člen.
Pri vsakem varovanju denarnih tokov pred tveganjem, razen pri tistih, ki so obravnavana v 97. in 98. členu, se zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrsti iz kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (kot je bil popravljen leta 2007)) v istem obdobju ali obdobjih, v katerih napovedani denarni tokovi, varovani pred tveganjem, vplivajo na poslovni izid (na primer, ko se izvede napovedana prodaja).
V vsaki od spodaj naštetih okoliščin podjetje preneha za naprej z računovodenjem varovanja pred tveganjem, določenim v 95.–100. členu:
(a)
instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda, odpove ali izkoristi. V tem primeru kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki sta pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem učinkovito (glej 95.(a) člen), ostaneta ločeno pripoznana v lastniškem kapitalu, dokler ne pride do napovedane transakcije. Ko pride do transakcije, se uporabijo 97., 98. ali 100. člen. Za namen tega pododstavka se zamenjava ali obnovitev instrumenta za varovanje pred tveganjem z drugim instrumentom za varovanje pred tveganjem ne obravnava kot prenehanje veljavnosti ali odpoved, če je zamenjava oziroma obnovitev del dokumentirane strategije podjetja glede varovanja pred tveganji. Poleg tega se za namen tega pododstavka ne šteje, da je prišlo do prenehanja veljavnosti ali odpovedi instrumenta za varovanje pred tveganjem, če:
(i)
se pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem kot posledica zakonov ali drugih predpisov ali uvedbe zakonov ali drugih predpisov dogovorijo, da ena ali več klirinških nasprotnih strank nadomesti svojo prvotno nasprotno stranko, tako da ta postane nova nasprotna stranka vsake od pogodbenih strank. Za ta namen je klirinška nasprotna stranka centralna nasprotna stranka (včasih se imenuje „klirinška organizacija“ ali „klirinška agencija“) ali podjetje oziroma podjetja, na primer, klirinški član klirinške organizacije ali stranka klirinškega člana klirinške organizacije, ki delujejo kot nasprotna stranka, da bi izvajali kliring prek centralne nasprotne stranke. Vendar, če pogodbene stranke instrumenta za varovanje pred tveganjem nadomestijo svoje prvotne nasprotne stranke z drugimi nasprotnimi strankami, se ta odstavek uporablja samo, če vsaka od teh pogodbenih strank izvaja kliring z isto centralno nasprotno stranko;
(ii)
so morebitne druge spremembe instrumenta za varovanje pred tveganjem omejene na tiste, ki so potrebne za izvedbo take nadomestitve nasprotne stranke. Takšne spremembe so omejene na tiste, ki so v skladu s pogoji, ki bi bili pričakovani, če bi kliring instrumenta za varovanje pred tveganjem prvotno izvajala klirinška nasprotna stranka. Te spremembe vključujejo spremembe zahtev glede zavarovanja s premoženjem, pravic za pobot stanj terjatev in obveznosti ter naloženih dajatev;
(b)
varovanje pred tveganjem ne zadošča več merilom za računovodenje varovanja pred tveganjem iz 88. člena. V tem primeru kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki sta pripoznana neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem učinkovito (glej 95.(a) člen), ostaneta ločeno pripoznana v lastniškem kapitalu, dokler ne pride do napovedane transakcije. Ko pride do transakcije, se uporabijo 97., 98. ali 100. člen.
(c)
ne pričakuje se več, da bo prišlo do napovedane transakcije, v tem primeru pa se morebitni povezani kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki sta bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem učinkovito (glej 95.(a) člen), prerazvrstita iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve. Za napovedano transakcijo, ki ni več zelo verjetna (glej 88.(c) člen), se lahko še vedno pričakuje, da se bo zgodila;
(d)
podjetje prekliče določitev. Pri varovanju napovedane transakcije pred tveganjem kumulativni dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, iz obdobja, ko je bilo varovanje pred tveganjem učinkovito (glej 95.(a) člen), ostaneta ločeno v lastniškem kapitalu, dokler ne pride do napovedane transakcije ali ko je ni več pričakovati. Ko pride do transakcije, se uporabijo 97., 98. ali 100. člen. Če transakcije ni več pričakovati, se kumulativni dobiček ali izguba, ki sta bila pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstita iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve.
Varovanje čiste naložbe pred tveganjem
Varovanja čiste naložbe v podjetje v tujini pred tveganjem, vključno z varovanjem denarne postavke, ki se računovodsko obravnava kot del čiste naložbe (glej MRS 21), se obravnavajo podobno kot varovanja denarnih tokov pred tveganjem:
(a)
del dobička ali izgube iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki je opredeljen kot učinkovito varovanje pred tveganjem (glej 88. člen), se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu in
(b)
neučinkoviti del se pripozna v poslovnem izidu.
Dobiček ali izgubo iz instrumenta za varovanje pred tveganjem, ki se nanaša na učinkoviti del varovanja, pripoznano v drugem vseobsegajočem donosu, se ob odtujitvi ali delni odtujitvi podjetja v tujini v skladu z 48.–49. členom MRS 21 prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1 (popravljen leta 2007)).
Začasne izjeme pri uporabi posebnih zahtev glede računovodenja varovanja pred tveganjem
Podjetje uporablja 102.D–102.N člen in 108.G člen za vsa razmerja varovanja pred tveganjem, na katera neposredno vpliva reforma referenčnih obrestnih mer. Ti členi se uporabljajo samo za takšna razmerja varovanja pred tveganjem. Reforma referenčnih obrestnih mer neposredno vpliva na razmerje varovanja pred tveganjem le, če reforma povzroči negotovosti glede:
(a)
referenčne obrestne mere (določene s pogodbo ali brez nje), določene kot tveganje, pred katerim se varuje; in/ali
(b)
časovnega okvira ali zneska denarnih tokov, ki temeljijo na referenčni obrestni meri, pred tveganjem varovane postavke ali instrumenta za varovanje pred tveganjem.