TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v točkah III, V in VI izreka delno spremeni tako, da se v tem delu na novo glasi:

„Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od vročitve sodbe tožeči stranki:

- obračunati bruto plače za 41. plačni razred, in sicer za čas od 1. 9. 2012 do 31. 5. 2013 v mesečnem znesku 2.114,29 EUR, od 1. 6. 2013 do 31. 8. 2016 v mesečnem znesku 2.079,16 EUR in od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2017 v mesečnem znesku 2.114,29 EUR ter od teh zneskov odvesti davke in prispevke;

- obračunati regres za letni dopust, in sicer za leto 2014 v bruto znesku 100,00 EUR, za leto 2015 v bruto znesku 100,00 EUR, za leto 2016 v bruto znesku 450,00 EUR in za leto 2017 v bruto znesku 400,00 EUR, od teh zneskov odvesti akontacijo dohodnine ter tožeči stranki izplačati neto zneske, z zamudnimi obrestmi od 2. 7. posameznega koledarskega leta dalje do plačila.

Zavrne se tožbeni zahtevek za izplačilo neto zneskov plač z zamudnimi obrestmi ter obračun denarnega povračila v bruto znesku 6.342,87 EUR, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneska z zamudnimi obrestmi.

Ugotovi se, da ne obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke v bruto znesku 166.159,34 EUR.“

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.

Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.