na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Slovenski računovodski standard 6 (2024) - Naložbene nepremičnine (SRS 6)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 129-3897/2023, stran 11664 DATUM OBJAVE: 20.12.2023
VELJAVNOST: od 1.1.2024 / UPORABA: od 1.1.2024
RS 129-3897/2023
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
Slovenski računovodski standard 6 (2024) NALOŽBENE NEPREMIČNINE
A. Uvod
Ta standard se uporablja pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju naložbenih nepremičnin. Obravnava:
a)
razvrščanje naložbenih nepremičnin;
b)
pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj naložbenih nepremičnin;
c)
začetno računovodsko merjenje naložbenih nepremičnin;
č)
prevrednotovanje naložbenih nepremičnin;
d)
razkrivanje naložbenih nepremičnin.
Povezan je predvsem s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) 1, 8, 14, 15, 17 in 20.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvijo ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) ter Uvodom v Slovenske računovodske standarde in Okvirom SRS-jev (2024).
B. Standard
a) Razvrščanje naložbenih nepremičnin
6.1.
Naložbena nepremičnina je nepremičnina, posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali zviševala vrednost dolgoročne naložbe.
6.2.
Naložbene nepremičnine so:
a)
zemljišča, posedovana za zviševanje vrednosti dolgoročne naložbe in ne za prodajo v bližnji prihodnosti v rednem poslovanju;
b)
zemljišča, za katera organizacija ni določila prihodnje uporabe;
c)
zgradbe v lasti ali najemu, oddane v enkratni ali večkratni poslovni najem;
č)
prazne zgradbe, posedovane za oddajo v enkratni ali večkratni poslovni najem;
d)
nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine.
6.3.
Za odločitev, ali se nepremičnina razvrsti kot naložbena nepremičnina, je potrebna presoja. Organizacija opredeli sodila, tako da lahko presoja dosledno v skladu z opredelitvijo pojma naložbene nepremičnine.
b) Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj naložbenih nepremičnin
6.4.
Naložbena nepremičnina se pripozna kot sredstvo, če:
a)
jo organizacija obvladuje in ji omogoča doseganje gospodarskih koristi in
b)
je njeno nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti.
6.5.
Naložbena nepremičnina se preneha pripoznavati kot sredstvo, če se odtuji ali za stalno umakne iz uporabe in iz odtujitve ni mogoče pričakovati nikakršnih prihodnjih gospodarskih koristi ter ob njenem prenosu med opredmetena osnovna sredstva ali sredstva za prodajo.
c) Začetno računovodsko merjenje naložbenih nepremičnin
6.6.
Naložbena nepremičnina, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njena nakupna cena, nevračljive nakupne dajatve in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njeni pridobitvi. Taki stroški vključujejo zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine, stroške izposojanja, stroške posredniških provizij in druge stroške posla, ki jih ne bi bilo, če posel ne bi bil sklenjen.
Stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo naložbene nepremičnine se vštevajo v nabavno vrednost naložbene nepremičnine do njene usposobitve za uporabo, če to traja dlje kot eno leto. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi stroški, nastali v zvezi z najemi sredstev, ki se uporabljajo za gradnjo, dograjevanje, zamenjavo delov ali obnovo naložbenih nepremičnin (na primer amortizacija sredstev), ki predstavljajo pravico do uporabe.
6.7.
Nabavno vrednost v lastnem okviru zgrajene nepremičnine sestavljajo stroški v zvezi z njo do datuma njenega dokončanja ali razvijanja.
6.8.
Najemnik na datum začetka najema pripozna delež v naložbeni nepremičnini, ki predstavlja pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Za začetno računovodsko merjenje pravice do uporabe naložbenih nepremičnin in obveznosti iz najema pri najemniku se smiselno upošteva SRS 1.26.
6.9.
Nabavna vrednost naložbene nepremičnine, pridobljene z zamenjavo za nedenarno sredstvo ali sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, pri čemer je denarni del nepomemben v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se določi po njegovi pošteni vrednosti, razen če:
a)
menjalni posel nima komercialne (trgovalne) vsebine ali
b)
ni mogoče zanesljivo izmeriti poštene vrednosti ne prejetega ne danega sredstva.
Menjalni posel ima komercialno vsebino, če:
a)
se ustroj (tveganje, časovna razporeditev in višina) denarnih tokov prejetega sredstva razlikuje od ustroja denarnih tokov danega sredstva ali
b)
se vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, zaradi tega posla spremeni in
c)
je razlika v točkah a) ali b) velika v primerjavi s pošteno vrednostjo zamenjanih sredstev.
Zaradi ugotavljanja komercialne vsebine menjalnega posla mora vrednost tistega dela poslovanja organizacije, na katerega je menjalna transakcija vplivala, odražati denarne tokove po obdavčitvi.