Odločba o ugotovitvi kršitve človekove pravice in sklep o zavrženju pobude

601. Odločba o ugotovitvi kršitve človekove pravice in sklep o zavrženju pobude

Številka: U-I-193/15-9
Up-915/15-17

Datum: 18. 2. 2016

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in odločanja o ustavni pritožbi Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, Aleša Rojsa, Ljubljana, Simona Žgavca, Ljubljana, in Gregorja Pajka, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 18. februarja 2016

Z izvedenimi preiskovalnimi dejanji na podlagi odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju št. I Kpd 39959/2015 z dne 25. 11. 2015 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. I Kpd 39959/2015 z dne 1. 12. 2015 in odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju št. I Kpd 39959/2015 z dne 25. 11. 2015 so bile kršene pravice iz 35. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena Ustave ter pravici iz prvega odstavka 23. člena in iz 25. člena Ustave.

Prepovedujejo se nadaljnji posegi v odvetniško zasebnost na podlagi odredb iz prejšnje točke. Preiskovalna dejanja se ne smejo izvajati brez navzočnosti predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije ter brez spoštovanja jamstev, ki za hišno preiskavo odvetniške pisarne, preiskavo elektronskih naprav ter zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika izhajajo iz 3. in 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14 z dne 21. 1. 2016 (Uradni list RS, št. 8/16).

Predmeti, podatki, listine in dokumentacija v vseh oblikah, ki so bili zaseženi v preiskovalnih dejanjih pri pritožnikih, opravljenih na podlagi odredb iz 1. točke tega izreka, morajo biti nemudoma dani na vpogled pritožnikom, pri katerih so se preiskovalna dejanja izvedla, njihovim morebitnim odvetnikom oziroma zastopnikom in predstavniku Odvetniške zbornice Slovenije. Pritožniki in predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije imajo pravico ugovarjati njihovemu zasegu na način in po postopku, določenem v 3. točki izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-115/14, Up-218/14.

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) in Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09 in 97/14) se zavrže.

Okrožno sodišče je na podlagi prvega odstavka 214. člena in prvega odstavka 215. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izdalo odredbo, s katero je odredilo hišno preiskavo poslovnih in drugih prostorov odvetniške družbe ter prostorov, ki jih uporabljajo pritožniki odvetniki, zaradi verjetnosti, da se odkrijejo predmeti in sledovi kaznivega dejanja, pomembni za kazenski postopek zoper osumljene osebe, med katerimi niso bili navedeni pritožniki. Odrejeni so bili tudi zasegi predmetov, listin ter elektronskih naprav in nosilcev podatkov v elektronski obliki, ki naj bi bili v zvezi z namenom preiskave. Izvršitev odredb je bila prepuščena delavcem Policije, odrejena pa je bila tudi navzočnost predstavnika Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS). Hišna preiskava naj bi bila opravljena tako, da se iščejo izrecno navedeni spisi o zastopanju pravnih in fizičnih oseb, navedena korespondenca med določenimi pravnimi in fizičnimi osebami ter uporabniški profili (računi) na način, da bo varovano varstvo pravic in zaupnosti strank odvetniške pisarne. Okrožno sodišče je na podlagi drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 219.a člena ZKP izdalo odredbo, s katero je odredilo zaseg, zavarovanje in preiskavo elektronskih naprav oziroma elektronskih podatkov uporabnika informacijskega sistema družb, ki so na strežnikih, oblačnih storitvah, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja odvetniška družba, pri čemer je za pritožnike odvetnike kot uporabnike odredilo zaseg in zavarovanje elektronskih podatkov v celoti, preiskavo elektronskih podatkov pa je omejilo z navedbo, naj se preiščejo zgolj tisti, ki se nanašajo na očitano kaznivo dejanje, ki naj bi bilo storjeno v določenem obdobju. Podana naj bi bila verjetnost, da nosilci elektronskih podatkov odvetniške družbe vsebujejo podatke, ki so v zvezi z namenom preiskave in so pomembni za predkazenski oziroma kazenski postopek. S prav tako izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče popravilo pomoto v poimenovanju družbe, v kateri so nosilci elektronskih podatkov.

Zoper navedene sodne odredbe vlagajo ustavno pritožbo odvetniška družba in odvetniki, pri katerih so bile opravljene hišne preiskave. Vlagajo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 214. do 224. člena ZKP in 8. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), to je za oceno ustavnosti zakonske ureditve hišne preiskave, zasega predmetov ter zasega in preiskave elektronskih naprav, kadar se navedena preiskovalna dejanja opravijo pri odvetniku. Pritožniki, ki so hkrati pobudniki, trdijo, da so tako izpodbijana zakonska ureditev kot tudi izpodbijane sodne odločbe v neskladju z ustavnimi in konvencijskimi pravicami: pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), pravnimi jamstvi v kazenskem postopku (29. člen Ustave), pravicami zasebnosti in osebnostnimi pravicami (35. člen Ustave), nedotakljivostjo stanovanja (36. člen Ustave), varstvom tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave), varstvom osebnih podatkov (38. člen Ustave) ter s pravicami iz 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Izpodbijana ureditev in sodne odločbe naj bi bile tudi v neskladju z načelom iz 137. člena Ustave.