TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je tožnica v darilni pogodbi prepustila A. A. (predniku prvih dveh toženk) tako parcelo 17 kot tudi parcelo 18. Tak zaključek utemeljuje pogodbeni zapis "celoten vrt". S takim razumevanjem je skladen tudi dogovor o A. A. zavezi, da tožnici izdela dostop do tožnici pripadlega dela hiše po parceli 17 in da pred zaprtjem dotedanjega vhoda v tožničin del hiše s parcele 18 uredi nov vhod s parcele 17. Če A. A. s pogodbo ni pridobil tudi parcele 18, ni videti, v čem je bil njegov interes, da zapre tožničin dotedanji vhod v njej pripadli del hiše s te parcele. Ti dokazi so dovolj trdni, da ni pomembno, ali je bila tožničina izpovedba, da se je dogovor v darilni pogodbi nanašal na obe parceli, odraz njenega videnja stvari ali jo je pripisati napačnemu razumevanju vprašanja.

Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da sta se tožnica in A. A. v darilni pogodbi dogovorila le o načinu uživanja parcel 17 in 18 in ne o prenosu pravice uporabe.

Pravilna so tudi stališča v izpodbijani sodbi, - da je tožnica s prenosom pravice uporabe glede stavbišča pridobila tudi pravico uporabe na zemljišču, potrebnem za redno rabo na njem zgrajene stavbe, - da ta prenos ni bil pogojen s sklenitvijo pogodbe z občino in plačilom nadomestila, - da je tožnica smela razpolagati s svojimi upravičenji na funkcionalnem zemljišču tudi na način, da je pravico uporabe pridobil eden od solastnikov stavbe, drugi pa le dostop do svojega dela stavbe in - da je tak dogovor tretja toženka ob urejanju razmerij v zvezi s pravico uporabe na parcelah 17 in 18 smela upoštevati.