TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Tožnik je navajal, da ni zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Italiji oziroma takoj po prihodu v Slovenijo zato, ker ni bil seznanjen, da za tako zaščito lahko zaprosi. Ta izjava je bila po presoji Vrhovnega sodišča pravilno ocenjena kot neverodostojna, saj bi tožnik v treh mesecih po odhodu iz matične države lahko poizvedel o možnosti mednarodne zaščite pred zatrjevano diskriminacijo s strani hrvaških pravosodnih organov. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za omejitev gibanja iz druge alineje 51. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.

Tožnikovo ravnanje kaže, da Republika Slovenija zanj ni bila ciljna država, na kar kaže tudi njegova navedba, da je prišel v Republiko Slovenijo le zato, da bi si uredil dokumente, nato pa odšel nazaj v Italijo, kjer je že bival tri mesece. Zato je utemeljeno sklepanje tako tožene stranke kot tudi sodišča prve stopnje, da je s tem, ko je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji po nastanitvi v centru za tujce, zaprosil za zaščito zato, da iz države ne bi bil prisilno odstranjen in izročen Republiki Hrvaški. S tem pa je po presoji Vrhovnega sodišča podan tudi razlog za omejitev gibanja iz druge alineje 51. člena ZMZ v zvezi s 6. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.