TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik izpodbija upravni akt oziroma upravno odločbo, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Na drugačno opredelitev izpodbijanega akta ne more vplivati način obveščanja tožnika o vsebini izpodbijane odločbe. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu lahko vloži banka.

Tožeča stranka ima možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki mu je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik obveznic in delnic in med višino poplačila, do katere bi bil kot imetnik obveznic in delnic upravičen v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.

Tožniku pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 350a. členu ZBan-1 ni odvzeta, ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Ker je z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo, tožnik ne izkazuje legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu.

Šesti odstavek 347. člena ZBan-1 se nanaša izključno na delničarje banke in ne na imetnike obveznic.

V postopku iz 350.a člena ZBan-1 se ugotavlja škoda, ki je nastala osebam, prizadetim zaradi ukrepa in ne škoda, ki je nastala banki.