TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N., O. O., P. P., R. R., S. S., Š. Š., T. T., V. V. in U. U. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 141/99 z dne 9. 11. 1999 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 480/97 z dne 14. 1. 1999 ter s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Kranju, št. Pd 1936/94 z dne 11. 2. 1997 se zavrže.

Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva. Ustavna pritožba je namreč poseben institut varovanja človekovih pravic in svoboščin in je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbenega sodišča, zato jo je mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev. Pritožniki so vložili pritožbo in revizijo, vendar v njih zatrjevane kršitve niso navedli in zato v vsebinskem smislu pravnih sredstev, ki so jim bila na razpolago, niso izkoristili. Sodišče po uradni dolžnosti ni bilo dolžno preveriti te kršitve in je tako, tudi če bi obstajala, ni moglo odpraviti. Zato te domnevne kršitve ni mogoče uveljavljati v ustavni pritožbi.