TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

1. Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z datumom 3. 2. 2020, sklenjen dne 4. 2. 2020, je neveljaven in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 2. 2020 ni prenehalo z dnem 5. 2. 2020 in da delovno razmerje še traja od vključno 6. 2. 2020 dalje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 18. 1. 2019.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki priznati delovno razmerje od vključno 6. 2. 2020 dalje, jo pozvati nazaj na delo in jo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od vključno 6. 2. 2020 do vrnitve na delo, prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ji priznati delovno dobo ter ji obračunati nadomestila plače v mesečnem bruto znesku 1.376,38 EUR in ji izplačati ustrezne neto zneske mesečnih nadomestil plač, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila.“

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka.“

V obravnavani zadevi ni bilo dokazano, da tožnik ob podpisu sporazuma ni imel sposobnosti razsojanja, temveč je bila ta sposobnost le bistveno okrnjena, s čimer pa neveljavnosti sporazuma ni mogoče utemeljiti. Pri tožniku je bil stik z realnostjo ohranjen, iz ugotovitev izvedenke pa tudi izhaja, da je vedel, da podpis sporazuma zanj pomeni izgubo zaposlitve. Tudi sicer je sporazum v primeru, če delavec ni bil sposoben za razsojanje, ničen, tožnik pa takega tožbenega zahtevka niti ni uveljavljal.