TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del prvostopenjske sodbe spremeni

a) v 2. točki izreka tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek, ki se glasi: “V razmerju med stečajnim tožnikom L , d.d., - v stečaju, in tožencem K G Z z. o. o., se razveljavi:

- prodaja blaga in učinek prenosa lastninske pravice na toženca z izročitvijo premičnih stvari po računu tožnika št. 114953 in učinek nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo dne 26. 11. 2008 po dokumentu št. 887, s čimer je toženec prejel plačilo svoje terjatve po računu(ih) št.: ..., v skupnem znesku 547,52 EUR.

Toženec je dolžan v 15 dneh vrniti tožniku naslednje stvari tako, da jih izroči stečajnemu upravitelju:

- prejete po rn. št. ...: koda 2360104 HO-1500 DEM HACCP – 1 kos

Če toženec ne vrne navedenih stvari, mora v 15 dneh plačati tožniku na njegov račun št. IBAN S156 3300 0000 3290 328 denarno protivrednost stvari:

- za stvari prejete po rn. št. ...: za kodo 2360104 HO-1500 DEM HACCP 3.196,78 EUR/kos (skupaj 3.196,78 EUR za 1 kos), vendar največ do vrednosti medsebojne(iz) kompenzacij(e) 547,52 EUR“.

b) odločitev o stroških postopka pa tako, da je tožeča stranka dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 8,80 EUR stroškov postopka.

Neobičajnost načina ali oblike prejema izpolnitve lahko predstavlja zgolj domnevno bazo za domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti v smislu domneve iz 1. točke 3. odst. 272. člena ZFPPIPP. Domneva objektivnega elementa izpodbojnosti je predpisana v 1. točki 1. odst. 272. člena ZFPPIPP, dejanske predpostavke, na podlagi katerih pa je to domnevo mogoče izpodbiti, pa v 2. odst. istega člena. Relevantna dejanska okoliščina domnevne baze za navedeno zakonsko domnevo, oziroma za izpodbijanje te domneve, pa se nanaša le na časovni okvir, v katerem je bilo izpodbijano dejanje storjeno, ne pa na sam način izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika. Upnik, čigar dejanje se izpodbija skladno z 2. odst. 272. člena ZFPPIPP, navedeno zakonsko domnevo lahko izpodbije, če dokaže, da je svojo izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika. Način izpolnitve obveznosti v tem smislu ni relevantna okoliščina.