TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se glasi: Tožena stranka Republika Slovenija je dolžna tožeči stranki plačati 4.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 do plačila, pri čemer zakonske zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek 4.500,00 EUR, in sicer v petih obrokih:

· prvi obrok v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 do plačila v 30 dneh po pravnomočnosti te sodbe,

· drugi obrok v višini 875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 do plačila v enem letu po zapadlosti prvega obroka,

· tretji obrok v višini 875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 do plačila v enem letu po zapadlosti drugega obroka,

· četrti obrok v višini 875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 do plačila v enem letu po zapadlosti tretjega obroka,

· peti obrok v višini 875,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 6. 2017 do plačila v enem letu po zapadlosti četrtega obroka.

Višji tožbeni zahtevek se zavrne.

- v II. točki izreka tako, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka štelo za dovolj prepričljivo dokazano, da si je tožnik uradne zaposlitve želel; če bi mu jo kdo ponudil, bi jo sprejel, ne bi je zavračal in se oprijemal takratnega svojega dela na črno. Poleg tega je sodišče prve stopnje zaključilo, da verjame, da je tožnik spraševal za zaposlitev na številnih različnih mestih. Dokazni postopek ni potrdil, da bi bil tožnik glede uradne zaposlitve pasiven ali da bi celo preferiral neuradno delo na črno.

Tožnik je pridobil visoko izobrazbo. S tem si je nedvomno ustvaril dobro izhodišče za lepo prihodnost, za prihodnost, ki je obetala več, kot mu je prineslo življenje, zaznamovano z izbrisom. Po prepričanju pritožbenega sodišča je zatorej tožnika izbris zaznamoval močneje kot povprečno izbrisano osebo in gre brez dvoma verjeti tožnikovim trditvam, da mu je izbris povzročil hudo duševno stisko in da je ves čas živel v strahu.