TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I.

Pritožba drugotožene stranke se zavrže.

II.

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v: 1. točki izreka glede odločitve o preživnini za S. K. v višini 14.400,00 EUR in glede pravdnih stroškov ter v celoti v 2. in 3. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Za zastaranje verzijske terjatve iz 133. člena ZZZDR velja splošni petletni zastaralni rok iz 371. člena ZOR.

S tem ko je sodišče prve stopnje v obravnavani pravdi ugotavljalo, kdo je otrokov naravni oče, je kršilo 2. člen ZPP in določbe ZZZDR o ugotavljanju očetovstva (86. do 95. člen ZZZDR). Sodišče o tem vprašanju tudi ne bi smelo odločati kot o predhodnem vprašanju, saj je to v nasprotju z načelom, da o statusnih zadevah ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju, razen če zakon določa drugače. Status osebe se mora ugotoviti s konstitutivno sodbo, ki mora imeti učinke zoper vse (erga omnes).

Ustni dogovor, kakršnega sta sklenila tožnik in drugotožena stranka bi, ob izpolnjevanju drugih pogojev, lahko zadostoval za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini. Pogodba je lahko kljub pomanjkanju obličnostnih zahtev veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.