TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnice se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v tč. I. izreka, za besedilom:“....ter trikotnik iz železnih profilov“ doda besedilo:“ in odstraniti kovinsko zapornico...“.

II. V presežku se pritožba tožnice, pritožba tožencev pa v celoti zavrneta in potrdi sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih.

III. Toženca sta dolžna po enakih delih plačati tožnici vsak 97,50 € stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni.

Samovoljna postavitev znaka, ki omejuje vožnjo z vozili do 3,5 t skupne teže, pomeni neutemeljeno motenje pravice stvarne služnosti. Slednja je ustanovljena v korist gospodujočega zemljišča in zato lahko uporabljajo služeče zemljišče vsi tisti, ki izvršujejo vsebino služnosti v skladu z njenim namenom. Ker se od ljudi ne samo pričakuje ampak celo zahteva, da pravila spoštujejo, bi ravnanje v nasprotju s postavljenim znakom (ki ima naravo upravne odločbe), četudi gre za samovoljno postavitev, pomenilo kršitev, zato je povsem razumen zaključek, da bi znak takšne osebe upoštevale, s tem pa bi bila stvarna služnost omejena in poseženo v načelo koristi. Tudi postavitev zapornice, ki sta jo toženca „nekajkrat zaklenila“ pomeni neutemeljeno motenje stvarne služnosti hoje in vožnje, ki je bila izvrševana skladno in upoštevaje načelo „civiliter uti“. Že postavitev zapornice pomeni omejevanje pri izvrševanju vsebine stvarne služnosti, kadar pa je ta zapornica zaklenjena, pa ne more biti nobenega dvoma, da je izvrševanje služnosti onemogočeno.