TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka trpi sama svoje revizijske stroške.

Toženec se je z agencijsko pogodbo, sklenjeno s tožečo stranko zavezal, da ne bo konkurenčno posegal na področje dejavnosti tožeče stranke na kakršenkoli način, in to ne le z delom in dejavnostjo, marveč že z ustanovitvijo podjetja in opravljanjem dejavnosti v njem.

Z agencijsko pogodbo in sodbama nista bili kršeni toženčevi ustavni pravici do zagotovljene svobodne izbire zaposlitve in do svobode gospodarske pobude. Res pa sta bili ti pravici s pogodbo omejeni, in to le začasno, takšna omejitev omenjenih pravic in svoboščin pa je dopustna, ker jih omejuje pravica drugega, določena v ustavi in zakonu (tretji odstavek 15. člena URS). Ustava namreč prepoveduje dejanja nelojalne konkurence (tretji odstavek 74. člena URS), sem pa slejkoprej spada tudi ravnanje v nasprotju s prepovedjo konkurenčne klavzule, in to tako za posameznika, ki z okoriščanjem znanj konkurira in škoduje subjektu, za katerega je delal poprej, kakor tudi za konkurenčni subjekt - zavarovalnico, za katero dela kljub prepovedi.

Zakon zapoveduje varovanje poslovne tajnosti in predpisuje odgovornost tistega, ki tajnost izkoristi tudi po prenehanju pogodbe o zastopanju (799. ZOR) oziroma na področju delovnih razmerij omogoča dogovor med delavcem in delodajalcem o obveznostih po prenehanju delovnega razmerja med drugim v zvezi z izkoriščanjem poslovnih zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi z delom v organizaciji oziroma pri delodajalcu (četrti odstavek 7. člena ZDR). Gre namreč za moralno obveznost lojalnega ravnanja in poštenega dela delavca v delovnem razmerju ali udeleženca drugega pogodbenega razmerja in tako tudi zastopniškega.

Čim zakon govori, da se pogodbena kazen zmanjša na dolžnikovo zahtevo (274. člen ZOR), je jasno, da mora ta, torej toženec, čeprav mu ni treba postaviti tožbenega zahtevka z nasprotno tožbo, navesti vsa dejstva, na katera opira zahtevo za znižanje kazni, in dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 180. člena in 212. člen ZPP). Tu gre namreč za materialnopravni ugovor.