TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega A.O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po členu 98.a v zvezi s členom 95/1 in 92 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku z izrednim pravnim sredstvom, 100.000,00 SIT povprečnine.

S stališča naravne vzročnosti je sicer res, da je tudi oškodovančeva hoja po cestišču (hodil je namreč po cestišču največ 35 cm oddaljen od rumene črte) v določeni meri prispevala k nastanku prometne nesreče, vendar pa je za oceno pravno relevantne vzročnosti pomembno le, ali je iskati vzrok za nastalo prometno nesrečo v ravnanju obsojenca ali ne, ravnanje oškodovanca pa je pomembno le v toliko, kolikor predstavlja ravnanje, ki drugi vzrok (obsojenčevo ravnanje) povsem izključi oziroma razvrednoti zgolj na pogoj (na primer če bi oškodovanec nenadoma pritekel na cestišče ali se kako drugače nepričakovano pojavil na cestišču ipd.). Le v tem primeru bi šlo za tako hudo kršitev cestnoprometnih predpisov s strani oškodovanca, da bi bilo mogoče govoriti o pretrganju vzročne zveze med kršitvijo cestnoprometnih predpisov s strani obsojenca in nastalimi posledicami.