TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v razmerju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, kljub temu, da je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, ki jih KPDZD določa v 41. členu. Tudi po mnenju revizijskega sodišča, kar sta pravilno zaključili že nižji sodišči, se revident pri odpovedi delovnega razmerja tožnici teh določil ni držal. Tožnice ni seznanil z dejstvi, na katerih je temeljil postopek in ki so bila podlaga izrečenemu ukrepu, poleg tega pa tožnice ni pozval, da bi pisno ali ustno odgovorila na očitane kršitve. Poleg teh kršitev, ki sta jih že ugotovili obe nižji sodišči, je tožnici dal odpoved brez odpovednega roka. To bi sicer bilo možno, vendar bi za tako odpoved morali biti podani ustrezni razlogi. Vse našteto pa so take bistvene kršitve postopka delodajalca, da zaradi njih postopek ne more biti zakonit.

Taka razlaga pozitivnih predpisov je tudi v skladu z določbami konvencije 158 Mednarodne organizacije dela, ki jo je v letu 1984 ratificirala SFRJ, po osamosvojitvi pa jo je v svoj pravni red sprejela tudi Republika Slovenija. Konvencija določa, da ima delavec pravico do zagovora (7. člen), pravico do pritožbe (8. člen), ter pravico do razumnega odpovednega roka ali namesto tega do nadomestila (11. in 12. člen). Samo, če pride do prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne discipline, predvideva konvencija možnost drugačnih rešitev, tako da se delavcem lahko omejijo predvidene pravice (če bi bilo nerazumno zahtevati od delodajalca, da ga zadrži med odpovednim rokom - 11. člen).