TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 635/2004 z dne 3. 3. 2005 se ne sprejme.

Kršitev ustavnoprocesnih jamstev ni mogoče utemeljevati z očitkom, da je odločitev po vsebini napačna. Za kršitev pravic iz 26. in 33. člena Ustave bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev sprejelo na podlagi stališča, ki je z vidika teh ustavnih pravic nesprejemljivo. Tega pa pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Okoliščina, da je pritožnica šele tik pred potekom roka za vložitev ustavne pritožbe pridobila možnost uporabiti dokaz, iz katerega naj bi izhajalo, da je ugotovitev sodišč o treh dedičih po pritožničinem očetu, napačna, sama po sebi ni razlog, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti ustavno pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Trditev pritožnice, da se revizijsko sodišče ni opredelilo do njenih navedb, s katerimi je izpodbijala odločitev glede začetka teka zamudnih obresti in do navedb, da je glede te odločitve šlo za nasprotja med tem kar se navaja v razlogih sodbe in med vsebino tožbe in zapisnika o glavni obravnavi, ne drži.