TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi,

- izpodbijana sodba se v odločitvi o glavni stvari spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Izbris RL kot imetnice pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini in vpis tožene stranke kot lastnice te nepremičnine, vknjižen na podlagi sklepa sodišča se razveljavi in se v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe pod izvršbo vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred izvedbo citiranega sklepa."

- v odločitvi o stroških pa tako, da se zavrne zahteva tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov.

 

V tretjem členu Pogodbe se je pravna prednica tožeče stranke (očitno) v razmerju do pravne prednice tožene stranke odpovedala možnosti, da poslovne prostore odda v najem in se poleg tega zavezala, da bo te prostore uporabljala za pisarniško dejavnost opravljanja nalog socialnega skrbstva, varstva in enotne evidence socialnovarstvenih pravic. Te omejitve, ki obenem opredeljujejo vsebino pravice uporabljanja tožeče stranke, po prepričanju pritožbenega sodišča izključujejo možnost razumevanja, da je tožeča stranka na spornih poslovnih prostorih imela pravico uporabe, ki je bila lahko predmet vknjižbe na nepremičninah v družbeni lastnini Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini, Ur. l. SRS 43/73) in ki je zato veljala za "knjižno pravico". Vsebino pravice uporabe kot upravljalsko upravičenje na sredstvih v družbeni lastnini je namreč opredeljevala dolžnostna vezanost, ki je izhajala iz narave in namena sredstva samega (2. odst. 231. čl. Zakona o združenem delu; v nadaljevanju ZZD). Omenjeno opredeljevanje vsebine pravice upravljanja z omejevanjem pravic razpolaganja v Pogodbi pa je po razumevanju pritožbenega sodišča prav zato nezdružljivo s pojmom pravice uporabe.