Pravilnik o obveznostih glede davka na dodano vrednost v...

2210. Pravilnik o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo

Na podlagi drugega odstavka 146. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19) minister za finance izdaja

P R A V I L N I K
o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(1)

Ta pravilnik prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), kot je spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo (UL L št. 348 z dne 29. 12. 2017, str. 7), v delu, ki se začne uporabljati 1. julija 2021, Direktivo Sveta (EU) 2018/1910 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede harmonizacije in poenostavitve nekaterih pravil v okviru sistema davka na dodano vrednost za obdavčevanje trgovine med državami članicami, in sicer v zvezi s pravili za zaporedne dobave, ki se ne smejo uporabiti za dobave blaga, ki jih davčni zavezanec omogoča z uporabo elektronskega vmesnika (UL L št. 311 z dne 7. 12. 2018, str. 3) in Direktivo Sveta (EU) 2019/1995 z dne 21. novembra 2019 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede določb v zvezi s prodajo blaga na daljavo in nekaterimi domačimi dobavami blaga (UL L št. 310 z dne 2. 12. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/112/ES).

(2)

S tem pravilnikom se podrobneje ureja izvajanje Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2019/2026 z dne 21. novembra 2019 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev, ki jih omogočajo elektronski vmesniki, in posebnimi ureditvami za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter prodajajo blago na daljavo in opravljajo nekatere domače dobave blaga (UL L št. 313 z dne 4. 12. 2019, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba).

(3)

S tem pravilnikom se ne glede na določbe Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) in Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12, 54/13, 85/14, 95/14, 39/16, 45/16, 86/16, 50/17, 84/18, 77/19 in 58/21; v nadaljnjem besedilu: PZDDV), za namene izvajanja predpisov iz prvega in drugega odstavka tega člena določajo nekatere obveznosti, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

II. DAVČNI ZAVEZANCI

2. člen

(zavezanec)

Pri opravljanju storitev in prodaji blaga na daljavo so predmet DDV pridobitve blaga znotraj Unije, ki jih na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Slovenija) opravi za plačilo davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec v drugi državi članici, ki v skladu z zakonodajo te države članice ni oproščen obračunavanja DDV kot mali davčni zavezanec in ga ne zajema ureditev iz tretjega ali petega odstavka 6. člena tega pravilnika.

III. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

3. člen

(splošno)

(1)

»Prodaja blaga na daljavo znotraj Unije« pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali odpelje iz države članice, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz tega blaga kupcu konča, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri tem prevozu ali odpošiljanju, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

a)

dobava blaga je opravljena davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV v skladu s prvim odstavkom 3. člena Direktive 2006/112/ES, ali kateri koli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec, in

b)

dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.

(2)

»Prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga« pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža s tretjega ozemlja ali iz tretje države kupcu v državi članici, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju tega blaga, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

a)

dobava blaga je opravljena davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Unije niso predmet DDV v skladu s prvim odstavkom 3. člena Direktive 2006/112/ES, ali kateri koli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec, in

b)

dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.

4. člen

(davčni zavezanec, ki omogoča dobavo blaga z uporabo elektronskega vmesnika)

(1)

Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 eurov, se šteje, da to blago prejme in dobavi sam davčni zavezanec, ki omogoča dobavo.

(2)

Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča dobavo blaga znotraj Unije, ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Uniji, osebi, ki ni davčni zavezanec, se šteje, da to blago prejme in dobavi sam davčni zavezanec, ki omogoča dobavo.

5. člen

(prenos blaga v drugo državo članico)

Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se ne šteje prenos blaga v drugo državo članico v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZDDV-1, če davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico za namene svojega podjetja za naslednje transakcije:

a)

dobave tega blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča, pod pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika;

b)

dobave tega blaga zaradi instalacije ali montaže, ki jo opravi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča, pod pogoji iz petega odstavka 6. člena tega pravilnika.

IV. KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

6. člen

(dobava blaga s prevozom)

(1)

Kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

(2)

Kadar se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, in kraj vsakršne nadaljnje dobave v državi članici uvoza blaga.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se šteje, da je kraj dobave blaga kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča, pri naslednjih dobavah:

a)

prodaji blaga na daljavo znotraj Unije;

b)

prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, ki ni država članica, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu;

c)

prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu, kadar se za obračun DDV uporabi posebna ureditev iz 3. podpoglavja IX. poglavja tega pravilnika.

(4)

Prejšnji odstavek se ne uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin iz 1. do 4. točke prvega odstavka 101. člena ZDDV-1, ki so predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo.

(5)

Kadar blago, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.

(6)

Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s 4. členom tega pravilnika, se odpošiljanje ali prevoz blaga pripiše dobavi, ki jo opravi davčni zavezanec, ki omogoča dobavo blaga z uporabo elektronskega vmesnika.

(7)

Davčni zavezanec, ki opravlja prodaje blaga na daljavo znotraj Unije, pri katerih se kraj dobave blaga določi v skladu s točko a) tretjega odstavka tega člena, in za te dobave blaga ne uporablja posebne ureditve v skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega pravilnika, mora davčnemu organu najpozneje do 31. januarja leta po preteku leta, v katerem so opravljene te dobave, v elektronski obliki poročati o letnem prometu, ki ga je dosegel v posamezni državi članici, o obdobju poročanja in identifikacijski številki za DDV v namembni državi članici ter o datumu začetka oziroma konca identifikacije za DDV v tej državi članici.

(8)

Davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga, za katere se v skladu s tretjim odstavkom tega člena šteje, da so opravljene v druge države članice, in za te dobave blaga ne uporablja posebne ureditve v skladu z 2. podpoglavjem IX. poglavja tega pravilnika, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o višini letnega prometa, ločeno za vsako namembno državo članico.

7. člen

(zaporedne dobave)

20.a člen ZDDV-1 se ne uporablja za dobave blaga v skladu s 4. členom tega pravilnika.

8. člen

(telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci)

Za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo se ne uporablja tretji, četrti, peti in šesti odstavek 30.c člena ZDDV-1.

9. člen

(prag za določitev kraja dobave blaga in opravljanja storitev)

(1)

Ne glede na točko a) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika in prvi odstavek 30.c člena ZDDV-1 je kraj dobave blaga pri prodaji blaga na daljavo znotraj Unije in kraj opravljanja storitev, ki so opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci, kraj, v katerem ima dobavitelj ali izvajalec sedež ali, če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a)

dobavitelj ali izvajalec ima sedež, ali če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče samo v eni državi članici,

b)

storitev je opravljena osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež, stalno ali običajno prebivališče v kateri koli državi članici, ki ni država članica iz prejšnje točke, ali je blago odposlano ali prepeljano v državo članico, ki ni država članica iz prejšnje točke, in

c)

skupna vrednost opravljenih storitev ali dobavljenega blaga iz prejšnje točke brez DDV v tekočem koledarskem letu ne presega zneska 10.000 eurov in tega zneska ni presegla niti v predhodnem koledarskem letu.

(2)

Dobavitelj in izvajalec, ki uporabljata prejšnji odstavek, pošljeta davčnemu organu poročilo o skupni vrednosti dobav blaga in opravljenih storitev iz točke b) prejšnjega odstavka brez DDV v predhodnem koledarskem letu po posamezni državi članici in izjavo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki do konca januarja tekočega leta.

(3)

Kadar je v koledarskem letu presežen prag iz točke c) prvega odstavka tega člena, se od takrat naprej za določitev kraja dobave blaga ali opravljene storitve po tem členu uporabljata točka a) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika in prvi odstavek 30.c člena ZDDV-1.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko dobavitelj blaga ali izvajalec storitve, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, odloči za določitev kraja dobave blaga v skladu s točko a) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika ali kraja opravljene storitve v skladu prvim odstavkom 30.c člena ZDDV-1. V tem primeru mora davčni zavezanec izbiro vnaprej priglasiti davčnemu organu v elektronski obliki ter ta pravila uporabljati najmanj v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.

(5)

Davčni zavezanec pošlje poročilo in izjavo iz drugega odstavka tega člena v elektronski obliki, ki je dostopna v sistemu eDavki.

V. OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV

10. člen

(dobava blaga ali storitev)

Ne glede na prvi do peti odstavek 33. člena ZDDV-1 nastaneta obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV pri dobavi blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, za katerega se šteje, da je prejel in dobavil blago v skladu s 4. členom tega pravilnika, ob sprejetju plačila.

VI. OPROSTITVE DDV

11. člen

(oproščene dejavnosti)

Ne glede na 44. člen ZDDV-1 je plačila DDV oproščena tudi dobava blaga davčnemu zavezancu, za katerega se šteje, da je prejel in dobavil blago v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika.

12. člen

(oproščene transakcije)

Ne glede na prvi odstavek 50. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščen tudi uvoz blaga, za katerega se DDV prijavi v skladu s posebno ureditvijo za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in za katero je bila davčnemu organu v državi članici uvoza najpozneje ob vložitvi carinske deklaracije predložena individualna identifikacijska številka za DDV za uporabo posebne ureditve dobavitelja ali posrednika, ki deluje za njegov račun, dodeljena v skladu s 43. členom tega pravilnika.

VII. ODBITEK DDV

13. člen

(obseg pravice)

Ne glede na drugi odstavek 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV tudi, če se blago in storitve uporabijo za namene transakcij, ki so oproščene DDV v skladu z 11. členom tega pravilnika, 46. ali 49. členom ZDDV-1, 12. točko prvega odstavka 50. člena ter 52. do 58. členom ZDDV-1.

VIII. OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV

14. člen

(osebe, ki morajo plačati DDV)

Ne glede na drugi odstavek 76. člena ZDDV-1, lahko davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici, in je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačnik DDV, imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV. Če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, mora tak davčni zavezanec imenovati davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, razen kadar tak davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji, ali posebno ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov ali ko ima tak davčni zavezanec sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe je podobno področju uporabe Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2010, str. 1) in Uredbe Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L št. 268 z dne 12. 10. 2010, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) 2020/1108 z dne 20. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2454 glede datumov začetka uporabe v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 244 z dne 29. 7. 2020, str.1).

15. člen

(pravila za izdajanje računov)

Ne glede na četrti odstavek 80.a člena ZDDV-1, uporablja dobavitelj, ki uporablja eno od posebnih ureditev za davčne zavezance, ki opravljajo storitve osebam, ki niso davčni zavezanci, ali prodajajo blago na daljavo ali opravljajo nekatere domače dobave blaga iz IX. poglavja tega pravilnika, za izdajanje računov glede dobav blaga in storitev, ki so zajete v teh posebnih ureditvah, pravila v skladu z ZDDV-1.

16. člen

(obveznost izdajanja računov)

Ne glede na 2. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1, mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za dobave blaga iz točke a) tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika, razen kadar davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz 2. podpoglavja IX. poglavja tega pravilnika.

17. člen

(obveznosti davčnih zavezancev, ki omogočajo dobavo blaga ali storitev z uporabo elektronskega vmesnika)

(1)

Davčni zavezanec, ki z uporabo elektronskega vmesnika omogoča dobavo blaga ali opravljanje storitev znotraj Unije osebi, ki ni davčni zavezanec, mora v skladu z določbami IV. poglavja ZDDV-1 in IV. poglavja tega pravilnika voditi evidence o teh dobavah blaga ali storitev. Evidence morajo biti dovolj podrobne, da lahko davčni organi držav članic, v katerih so te dobave blaga ali storitev obdavčljive, ugotovijo, ali je bil DDV pravilno obračunan.

(2)

Davčni zavezanec mora dati evidenco iz prejšnjega odstavka na voljo državam članicam, v katerih so dobave blaga ali storitev obdavčljive, na njihovo zahtevo v elektronski obliki.

(3)

Davčni zavezanec mora hraniti evidenco iz prvega odstavka tega člena deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.

18. člen

(vsebina obračuna DDV)

(1)

Ne glede na točko b) drugega odstavka 87. člena ZDDV-1, mora davčni zavezanec poleg podatkov iz prvega odstavka 87. člena ZDDV-1 v obračunu DDV za posamično davčno obdobje izkazati še podatke o vrednosti dobav blaga, brez DDV, iz točke a) in točke b) tretjega odstavka in petega odstavka 6. člena tega pravilnika, opravljenih na ozemlju druge države članice, za katere je nastala obveznost obračuna DDV v tem davčnem obdobju, če se blago odpošlje ali odpelje iz Slovenije.

(2)

Ne glede na točko d) drugega odstavka 87. člena ZDDV-1, mora davčni zavezanec poleg podatkov iz prvega odstavka 87. člena ZDDV-1 v obračunu DDV za posamično davčno obdobje izkazati še podatke o vrednosti dobav blaga, brez DDV, iz točke a) in točke b) tretjega odstavka in petega odstavka 6. člena tega pravilnika, ki so bile opravljene v Sloveniji in za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV, če se blago odpošlje ali odpelje iz druge države članice.

IX. POSEBNE UREDITVE ZA DAVČNE ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO STORITVE OSEBAM, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI, ALI PRODAJAJO BLAGO NA DALJAVO ALI OPRAVLJAJO NEKATERE DOMAČE DOBAVE BLAGA

19. člen

(definicija)

Po posebnih ureditvah iz 1., 2. in 3. podpoglavja tega poglavja tega pravilnika je »poseben obračun DDV« obračun, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotovitev zneska DDV, ki ga je treba plačati v posamezni državi članici.

20. člen

(vročanje davčnim zavezancem iz 1., 2. in 3. podpoglavja)

(1)

Davčnim zavezancem iz 26., 34. in 43. člena tega pravilnika, ki prijavijo uporabo posebne ureditve iz 1., 2. ali 3. podpoglavja IX. poglavja tega pravilnika, se odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročajo osebno po elektronski poti skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2)

Davčnim zavezancem, ki prijavijo uporabo posebne ureditve v skladu z 2., 3. ali 4. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive 2006/112/ES v eni od držav članic znotraj Unije, vendar ne v Sloveniji, se odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročajo na elektronski naslov. Šteje se, da je bila odločba, sklep ali drug dokument vročen davčnemu zavezancu 15. dan od dneva, ko je bil odposlan na elektronski naslov davčnega zavezanca, ki ga je navedel na obrazcu za prijavo v posebno ureditev.

(3)

Pritožba zoper odločbo se lahko vloži v 30 dneh od dneva, ko se šteje, da je bila odločba vročena.

21. člen

(vodenje evidenc za potrebe posebnih ureditev iz 1., 2. in 3. podpoglavja)

Davčni organ vodi posebne evidence davčnih zavezancev, ki prijavijo uporabo posebne ureditve v skladu s prvim odstavkom 26. člena, prvim odstavkom 34. člena in prvim odstavkom 43. člena, ter posebno evidenco posrednikov, ki prijavijo uporabo posebne ureditve v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 43. člena tega pravilnika. Davčni organ podatke iz posebne evidence obdeluje za potrebe posebne ureditve v skladu s 1., 2. in 3. podpoglavjem IX. poglavja tega pravilnika.

22. člen

(predložitev posebnega obračuna DDV po prenehanju uporabe posebnih ureditev iz 1., 2. in 3. podpoglavja)

(1)

Davčni zavezanec, ki je prenehal uporabljati posebno ureditev iz 1., 2. in 3. podpoglavja IX. poglavja tega pravilnika, izvede spremembe posebnih obračunov DDV v skladu z nacionalnimi pravili države članice potrošnje.

(2)

Davčni zavezanec, ki je prenehal uporabljati posebno ureditev iz 2., 3. ali 4. oddelka 6. poglavja XII. naslova Direktive 2006/112/ES, vključi spremembe posebnih obračunov DDV, ko je država članice potrošnje Slovenija, v posebni obračun DDV za zadnje davčno obdobje pred izključitvijo iz posebne ureditve. Posebni obračun DDV predloži davčnemu organu v elektronski ali papirni obliki.

(3)

Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži spremembo posebnega obračuna DDV prek sistema eDavki, pri čemer poleg razdelka 1 izpolni še razdelek 3 posebnega obračuna.

23. člen

(obračun zamudnih obresti DDV po posebnih obračunih, predloženih pri uporabi posebnih ureditev iz 2., 3. ali 4. oddelka 9. poglavja XII. naslova Direktive 2006/112/ES)

V primerih, ko davčni organ izvaja ukrepe oziroma vodi postopke za izterjavo DDV v skladu s tretjim odstavkom 63.a člena Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 z dne 15. marca 2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (prenovitev) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2011, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2020/1112 z dne 20. julija 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/2026 glede datumov začetka uporabe v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 244/10 z dne 29. 7. 2020, str. 9), se od zneska DDV, ki ga davčni zavezanec ni plačal v predpisanem roku, obračunajo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

1. Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Uniji

24. člen

(definicije)

Po posebni ureditvi iz tega podpoglavja imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

-

»davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije« je davčni zavezanec, ki znotraj Unije nima niti sedeža niti stalne poslovne enote;

-

»država članica identifikacije« je država članica, ki jo davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije, izbere kot državo, v kateri prijavi opravljanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec znotraj Unije v skladu z 2. oddelkom 6. poglavja XII. naslova Direktive 2006/112/ES;

-

»država članica potrošnje« pomeni državo članico, za katero se šteje, da je bila v njej opravljena storitev v skladu z določbami 3. podpoglavja IV. poglavja ZDDV-1 in IV. poglavja tega pravilnika.

25. člen

(uporaba posebne ureditve)

(1)

Posebno ureditev iz tega podpoglavja lahko uporablja davčni zavezanec iz 26. člena tega pravilnika, če opravlja storitve osebam, ki niso davčni zavezanci, imajo pa sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče v kateri koli državi članici.

(2)

Davčni zavezanec iz prvega odstavka 26. člena tega pravilnika, ki prijavi uporabo posebne ureditve iz tega podpoglavja, uporablja to posebno ureditev za vse storitve iz prejšnjega odstavka, ki jih opravi znotraj Unije.

26. člen

(prijava uporabe posebne ureditve davčnemu organu)

(1)

Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije, ki za državo članico identifikacije izbere Slovenijo, mora davčnemu organu prijaviti, kdaj se začne njegova dejavnost, ki jo opravlja kot davčni zavezanec na podlagi posebne ureditve iz tega podpoglavja. Prijavo mora predložiti v elektronski obliki.

(2)

Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije, mora v prijavi iz prvega odstavka tega člena, ki jo predloži davčnemu organu ob začetku opravljanja storitev, zajetih v tej posebni ureditvi, navesti naslednje podatke za identifikacijo: ime, poštni naslov, elektronski naslov, vključno z naslovi spletnih strani, nacionalno davčno številko, če jo ima, in izjavo, da znotraj Unije nima niti sedeža niti stalne poslovne enote. Davčni zavezanec je dolžan davčnemu organu sporočiti tudi vse spremembe predloženih podatkov za identifikacijo.

(3)

Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža znotraj Unije, davčni organ dodeli individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo te posebne ureditve. O dodeljeni številki davčni organ davčnega zavezanca, ki nima sedeža znotraj Unije, obvesti v elektronski obliki.

(4)

Davčni zavezanec, ki nima sedeža znotraj Unije, ki uporablja posebno ureditev iz tega podpoglavja, mora davčnemu organu v elektronski obliki sporočiti, kdaj se njegova dejavnost po tej ureditvi preneha ali spremeni v tolikšni meri, da se ta ureditev ne more več uporabljati.

(5)

Davčni zavezanec v prijavi za identifikacijo navede poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena še tržna imena družbe, če se razlikujejo od njenega imena, državo, v kateri ima sedež, kontaktno osebo, telefonsko številko kontaktne osebe, številko IBAN ali OBAN, številko BIC in datum začetka opravljanja storitev po posebni ureditvi.

(6)

Davčni zavezanec predloži prijavo iz prejšnjega odstavka v elektronski obliki, prek sistema eDavki.

(7)

Davčni organ vključi davčnega zavezanca v posebno ureditev z dodelitvijo individualne identifikacijske številke DDV in določi datum začetka uporabe posebne ureditve.

27. člen

(izključitev iz posebne ureditve)

Pravilnik o obveznostih glede davka na dodano vrednost v zvezi z direktivami Sveta (EU), ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo

Časovnica