Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov

4058. Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov

Na podlagi 220., 232. in 242. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I K
o izvrševanju nalog paznikov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje nalog ter način izvajanja pooblastil in drugih ukrepov paznikov v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), ki so določeni v zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

Pooblastila paznikov so z zakonom določeni ukrepi, ki paznikom omogočajo opravljanje njihovih nalog.

3. člen

Posamezno pooblastilo se sme uporabiti samo ob pogojih, ki jih določa zakon.

4. člen

Pazniki morajo uporabiti tisto pooblastilo, ki posameznika v danih okoliščinah najmanj prizadene.

Izvrševanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastil.

5. člen

Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.

Če je pri izvrševanju nalog v določenem primeru možno uporabiti več vrst prisilnih sredstev hkrati, morajo pazniki uporabiti milejše prisilno sredstvo.

Hujše prisilno sredstvo se sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega prisilnega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost in varnost premoženja ni bila mogoča uporaba milejšega prisilnega sredstva.

6. člen

Pooblastilo se mora izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene dostojanstva oseb v postopku in da ne ogroža življenja in varnosti oseb, ki niso v postopku.

7. člen

V postopkih z mladoletniki morajo pazniki ravnati še zlasti obzirno in upoštevati njihovo osebnost, občutljivost in druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.

8. člen

Paznik ne sme zapustiti delovnega mesta, na katerem se služba opravlja nepretrgoma, ne glede na njegov delovni čas, dokler ga ne zamenja drug paznik ali ustrezno usposobljena pooblaščena uradna oseba.

Če nastanejo razlogi iz 227. člena zakona, so pazniki dolžni delati tudi preko polnega delovnega časa, če tako odredi upravnik zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: upravnik), poveljnik paznikov (v nadaljnjem besedilu: poveljnik), vodja dislociranega oddelka zavoda, v nujnih primerih pa tudi vodja izmene paznikov (v nadaljnjem besedilu: vodja izmene).

Pazniki se morajo tudi brez poziva takoj javiti na delo, če zvedo, da je ogrožena varnost zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), če gre za upor ali beg večje skupine zaprtih oseb, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.

Pazniki se morajo tudi izven delovnega časa na podlagi poziva oseb iz drugega odstavka tega člena javiti na delo, če to terjajo trenutne varnostne razmere. Pazniki morajo poveljniku sporočiti osnovne podatke o načinu dosegljivosti v prostem času.

9. člen

Pazniki, ki delajo v različnih izmenah, morajo biti na primeren način med seboj povezani in si predajati informacije.

Zavod mora organizirati takšen način dela, da se ohranja kontinuiteta dela in neposreden pretok vseh potrebnih informacij za delo.

II. NAČIN OPRAVLJANJA NALOG IN IZVAJANJA POOBLASTIL PAZNIKOV

1. Varovanje zavoda in varstvo zaprtih oseb

10. člen

Pazniki skrbijo za varovanje zavoda. Varovanje obsega potrebne ukrepe, da se osebam prepreči nepooblaščeni vstop v zavod, odvrne morebiten napad na zavod, prepreči beg ali upor obsojencev, zagotovi varnost obsojencev in drugih oseb kakor tudi varnost in celovitost objektov ter drugega premoženja zavoda.

Iz varnostnih razlogov morata biti v vsakem zavodu ali dislociranem oddelku hkrati prisotna najmanj dva paznika.

V odprtem ali polodprtem dislociranemu oddelku lahko opravlja naloge varovanja samo en paznik.

11. člen

Varovanje zavoda je redno in izredno.

Redno varovanje obsega tiste oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za varnost, red in disciplino ter normalno življenje in delo zavoda.

Izredno varovanje odredi upravnik zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.

Če nastanejo v državi take varnostne razmere, ki utegnejo vplivati tudi na varnost ter red in disciplino v zavodih, odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih direktor uprave.

Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, opravljajo pazniki in drugi delavci zavoda delo po načrtu varovanja v izrednih ali vojnih razmerah kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.

12. člen

Upravnik pripravi načrt varovanja, ki mora biti prilagojen vrsti in velikosti zavoda, in ga predloži v potrditev direktorju uprave.

Načrt varovanja določa varovano območje zavoda, vsebino in obseg varnostnih ukrepov, razpored paznikov in naloge pri rednem in izrednem varovanju ter vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.

Načrt varovanja se ustrezno dopolnjuje oziroma spreminja, če to narekujejo spremenjene razmere.

Načrti varovanja so uradna tajnost. Z načrtom varovanja zavoda mora biti seznanjen vsak paznik, kar potrdi s podpisom.

13. člen

Pazniki skrbijo za varnost zaprtih obsojencev tako, da jih nadzirajo in varujejo v bivalnih in drugih prostorih, pri delu in bivanju na prostem, v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem morajo preprečevati pobege, napade, spore in spopade med obsojenci, samomore, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, priprave in poskuse storitve kaznivih dejanj v zavodu in zunaj njega in druge nedovoljene aktivnosti.

14. člen

Pazniki morajo stalno nadzirati številčno stanje in razmere med obsojenimi. V ta namen morajo najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno pa tudi večkrat, s štetjem ali na drug način ugotavljati prisotnost obsojencev.

Pazniki morajo biti pozorni na vse okoliščine, ki bi ogrozile varnost zavoda. Napake pri izvajanju varovanja so dolžni posebej beležiti, sporočati in ukrepati kadar je potrebno.

15. člen

Vodja izmene mora obvestiti poveljnika o vseh dogodkih, ki ogrožajo varnost zavoda ter o vseh zadevah, ki so vezane na splošno varnost oseb. Poveljnik mora o tem obvestiti upravnika.

O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih mora upravnik ustno ali pisno obvestiti direktorja uprave.

Podrobnejšo vsebino in tehnične pogoje obveščanja določi direktor uprave.

2. Straža

16. člen

Pazniki opravljajo stražarsko službo, če je ta predvidena v načrtu varovanja zavoda. Če je potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, čeprav to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.

Način opravljanja stražarske službe je določen v načrtu varovanja.

III. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI TER REDA IN DISCIPLINE

17. člen

Pazniki zagotavljajo varnost ter red in disciplino v zavodih z naslednjimi ukrepi:

-

izdajajo ukaze obsojencem,

-

opravijo pri obsojencih preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedanih drog,

-

odstranijo obsojence iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter jih odvedejo v posebni prostor,

-

opravijo pregled bivalnih in drugih prostorov, osebni pregled obsojencev, njihove osebne prtljage ter pregled pošiljk in nadzor obiskov,

-

zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete,

-

spremljajo obsojence zunaj zavoda,

-

varujejo obsojence v ustanovah ali državnih organih zunaj zavoda,

-

preprečujejo pobege obsojencev in izvajajo naloge za izsleditev pobeglih,

-

identificirajo osebe, ki prihajajo v zavod,

-

opravijo pregled obiskovalcev zavoda s tehničnimi sredstvi,

-

preprečijo vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če le ta odkloni pregled iz prejšnje alinee,

-

identificirajo in odstranijo osebe, ki se brez dovoljenja nahajajo v označenih prostorih.

Pri izvajanju nalog in pooblastil iz tega člena morajo pazniki postopati dostojno, hkrati pa odločno, da se ohranita red in disciplina.

1. Ukaz

18. člen

Z ukazom paznik odredi, da mora oseba opraviti določeno delo, nekaj storiti ali opustiti, se odstraniti z določenega mesta ali oditi na določen kraj ali prostor.

Ukazi se dajejo praviloma neposredno in ustno, po potrebi pa tudi pisno ali s pomočjo tehničnih sredstev.

Vsak izdani ukaz mora biti zakonit ter posredovan korektno in nedvoumno, da ga oseba, ki ji je namenjen, v celoti razume.

Če se oseba iz neupravičenih razlogov ne ravna po ukazu in zaradi tega zakonite naloge ni moč opraviti, sme paznik zoper tako osebo uporabiti prisilna sredstva, če bi z opustitvijo bila ogrožena varnost zavoda, varnost oseb ali huje motena red in disciplina v zavodu.

2. Preizkus alkoholiziranosti in prisotnosti prepovedanih drog

19. člen

Če paznik ugotovi, da obsojenec v zavodu ali ob vrnitvi v zavod kaže vidne znake alkoholiziranosti ali da je pod vplivom prepovedane droge oziroma sumi, da je bil v stiku z njo, lahko z njegovim pristankom opravi preizkus za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali droge.

Če obsojenec odkloni preizkus, se šteje, da je pod vplivom alkohola ali droge oziroma, da je bil z njima v stiku. Svojo odločitev obsojenec potrdi s podpisom na posebnem obrazcu – zapisniku o opravljanju preizkusov. Če obsojenec odkloni podpis, paznik, ki odredi preizkus, to zapiše v zapisnik.

Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, lahko na svoje stroške zahteva preizkus prisotnosti alkohola ali droge v najbližji bolnišnici. Obsojenec mora stroške prevoza in preizkusa plačati pred odhodom na preizkus v bolnišnico.

20. člen

Preizkus alkoholiziranosti opravi paznik s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku, ali s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v slini.

Preizkus prisotnosti prepovedanih drog na telesu obsojenca opravi paznik z odvzemom znoja na koži ali na drug ustrezen način.

Paznik obsojenca, zoper katerega je odredil preizkus, odvede v primeren prostor, kjer opravi preizkus.

Če obsojenec odkloni preizkus ali prizna, da je užival alkohol ali drogo oziroma je bil v stiku z njima, paznik preizkusa ne opravi, temveč obsojencu ponudi v podpis ustrezno izjavo.

21. člen

Paznik mora o vsakem preizkusu sestaviti zapisnik. V zapisniku morajo biti navedeni osebni podatki obsojenca pri katerem je bil preizkus opravljen, datum, ura in kraj preizkusa ter ugotovitve. Zapisnik podpiše paznik, ki je preizkus opravil, in obsojenec pri katerem je bil preizkus opravljen. Če obsojenec odkloni podpis zapisnika, mora paznik v zapisniku to zabeležiti.

Pripomoček, s katerim je bil preizkus opravljen, vloži v ustrezno ovojnico in jo primerno zalepi. Na ovojnico napiše ime in priimek obsojenca. Če je bil preizkus opravljen z elektronsko napravo, se v zapisnik vpiše rezultat, ki ga je ta naprava pokazala po opravljenem preizkusu.

Zavod mora voditi evidenco o opravljenih preizkusih prisotnosti alkohola in prepovedanih drog.

3. Odstranitev obsojenca iz bivalnega in drugega prostora ter namestitev v posebni prostor

22. člen

Vodja izmene oziroma paznik, ki je odredil odstranitev po 236. členu zakona, pozove obsojenca, da odide z njim v posebni prostor. Če to odkloni, se odstranitev izvrši z uporabo prisilnih sredstev.

O odstranitvi obsojenca je treba takoj obvestiti odgovorno osebo zavoda. O odstranitvi obsojenca, ki je bolan ali pod vplivom psihoaktivnih snovi, pa je potrebno takoj obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje življenja in zdravja.

Zavod mora voditi evidenco o obsojencih, ki so bili odstranjeni v poseben prostor. V evidenco je treba vpisati ime in priimek obsojenca, datum in uro odstranitve, trajanje bivanja v posebnem prostoru in razloge za odstranitev obsojenca.

23. člen

Paznik mora obsojenca, ki je odstranjen v posebni prostor, posebej nadzorovati in skrbeti za njegovo varnost in zdravje.

Za nadzorovanje obsojencev, ki so odstranjeni v posebni prostor, lahko paznik uporablja naprave za prenos zvoka in slike. Uporaba teh naprav mora biti v prostoru vidno označena.

4. Pregled bivalnih in drugih prostorov, osebni pregled obsojencev, pošiljk ter prtljage

24. člen

Za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanja hišnega reda v zavodu smejo pazniki opravljati osebne preglede obsojencev, preglede prejetih in odposlanih pošiljk, preglede bivalnih in drugih prostorov, pregled prtljage kakor tudi okolice zavoda, ki je kot njegova funkcionalna celota opredeljena v načrtu varovanja.

Pri opravljanju pregledov iz prejšnjega odstavka se lahko paznik poslužuje tudi tehničnih sredstev, za iskanje prepovedanih drog pa tudi posebej izurjenih službenih psov.

25. člen

Za pregled po prejšnjem členu tega pravilnika izda nalog upravnik zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda, poveljnik, v nujnih primerih pa tudi vodja izmene.

Če bi bilo nevarno odlašati, opravi paznik pregled tudi brez naloga, vendar mora o tem takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takega naloga. Pri tem navede razloge, zaradi katerih je bilo treba pregled opraviti takoj.

26. člen

Osebni pregled je lahko varnostni pregled ali pa popolni osebni pregled.

Varnostni pregled se izvede tako, da paznik osebo, ki jo pregleduje, pozove, da odda predmete, ki jih ima pri sebi in potem z rokami otipa površino oblačil.

Popolni osebni pregled se opravi tako, da se pregleda oblačila in površino telesa obsojenca. V popolni osebni pregled ne spada pregled telesnih odprtin.

Popolni osebni pregled opravita praviloma dva paznika in to v ločenem prostoru brez navzočnosti drugih oseb.

Osebni pregled opravlja oseba istega spola.

Pregled zgolj s tehničnimi sredstvi se ne šteje kot osebni pregled.

27. člen

Osebni pregledi obsojencev so redni in izredni.

Redni osebni pregledi se opravljajo vsakodnevno ob prehajanju obsojencev iz zavoda in v zavod ter ob prehajanju določenih mest znotraj zavoda. Redni pregledi so določeni v načrtu varovanja.

Osebni pregled se obvezno opravi pri sprejemu obsojenca v zavod, pred spremljanjem in pred nastopom disciplinske kazni oddaje v samico ter pred odstranitvijo v posebni prostor.

Osebni pregled obsojencev in njihovih bivalnih prostorov se praviloma opravi podnevi, v nujnih primerih pa tudi ponoči.

Pregled osebnih stvari v bivalnih prostorih se opravi v navzočnosti obsojenca. Če ta ni dosegljiv, se lahko pregled opravi brez njegove prisotnosti in s prisotnostjo najmanj ene priče iz vrst obsojencev.

Izredni osebni pregledi obsojencev se vselej opravijo takrat, če je podan sum, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi.

O vseh opravljenih izrednih pregledih vodi zavod posebno evidenco.

28. člen

Za čas opravljanja popolnega osebnega pregleda je potrebno obsojencu zagotoviti primerna oblačila.

5. Zadržanje in zaseg predmetov

29. člen

Če paznik pri osebnem pregledu obsojenca, pregledu bivalnih prostorov, pošiljk in prtljage najde predmete ali substance, ki jih obsojenec ne sme imeti pri sebi, ali če najde stvari, ki jih je treba odvzeti, jih paznik zaseže in skupaj s poročilom izroči poveljniku.

Če je pri pregledu pošiljk najden predmet ali substanca, katerega posest ali prenašanje predstavlja prekršek ali kaznivo dejanje, je potrebno o tem obvestiti pristojno policijsko postajo.

O zadržanih in zaseženih predmetih in substancah mora paznik obsojencu izdati potrdilo.

30. člen

Če je pri pregledu najden predmet v obliki pisemske pošiljke, se ta pregleda v skladu z zakonom.

6. Spremljanje in varovanje obsojencev zunaj zavoda

31. člen

Pazniki spremljajo in varujejo obsojence zunaj zavoda na način, ki ga določa ta pravilnik.

32. člen

Prevoz spremljanih obsojencev se praviloma opravlja z vozili zavoda. Izjemoma se lahko spremstvo opravlja tudi z vozili, ki niso last zavoda, peš ali z javnim prevoznim sredstvom.

Obsojenci morajo biti ves čas prevoza z vozilom privezani z varnostnimi pasovi, če so ti v vozila nameščeni.

Prevoz obsojencev z zasebnimi vozili ni dovoljen.

33. člen

Način spremljanja in druge potrebne ukrepe ob spremljanju odredi poveljnik oziroma od njega pooblaščeni paznik.

Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti odreditev potrebnega števila paznikov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih oseb, navodila o vklepanju in potrebna obvestila paznikom o kaznivem dejanju in višini kazni, osebnostnih lastnostih obsojencev in o drugih okoliščinah, ki kažejo na nevarnost pobega oziroma napada na paznika s strani obsojencev ali drugih oseb.

Z odredbo o spremstvu se določi paznike, kraj in namen spremljanja, način spremljanja, preventivno vklepanje in prevozno sredstvo.

34. člen

Če je potrebno spremljati bolnega ali onemoglega obsojenca, nosečnico ali porodnico, mora zdravnik podati mnenje o njegovi zdravstveni sposobnosti za pot. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, obvesti tistega, ki je spremljanje odredil.

35. člen

Pazniki izvajajo spremstva v uniformi. Med spremljanjem mora paznik imeti s seboj praviloma naslednjo opremo: gumijevko, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec in samokres. Zaradi varnostnih razlogov se obvezna oprema lahko dopolni še z dodatno zaščitno opremo in oborožitvijo, o čemer izda odredbo delavec, ki je odredil spremljanje.

Če varnostni razlogi zahtevajo, lahko paznik spremlja ali varuje obsojenca tudi v civilni obleki in z opremo iz prejšnjega odstavka, ki je prilagojena za prikrito nošenje.

36. člen

Pred začetkom spremljanja je potrebno opraviti varnostni osebni pregled obsojenca in odvzeti predmete, ki bi mu lahko koristili za beg ali napad.

Paznik, ki je odgovoren za spremljanje, opozori obsojenca, da se mora ravnati po ukazih paznikov, ker bodo sicer proti njemu v skladu z zakonom uporabljena ustrezna prisilna sredstva. Hkrati ga opozori, da se med spremljanjem brez dovoljenja ne sme pogovarjati z ljudmi ali od njih prejemati kakršnihkoli predmetov. Prepove mu lahko tudi medsebojno pogovarjanje, če to narekujejo varnostni razlogi ali če za pripornike tako odredi preiskovalni sodnik.

37. člen

Med spremljanjem morajo pazniki:

-

paziti, da obsojenec ne pobegne,

-

skrbeti, da se obsojenec ne samopoškoduje,

-

preprečiti poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca,

-

varovati obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje obsojenca,

-

v okviru zakonskih pooblastil onemogočati žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca,

-

izogibati se nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma takšne poskuse v okviru zakonskih pooblastil onemogočiti,

-

preprečevati fizični kontakt in pogovor spremljanega obsojenca z drugimi osebami.

38. člen

Spremljanje je potrebno opraviti brez prekinitve. Kadar je zaradi višje sile ali drugih upravičenih razlogov potovanje potrebno prekiniti, se to praviloma stori v kraju, kjer je eden od zavodov za prestajanje kazni zapora. Če to ni možno, je potrebno poiskati pomoč pri najbližji policijski postaji.

39. člen

Če obsojenec nenadoma hudo zboli, je treba spremljanje prekiniti in takoj poskrbeti za zdravniško pomoč.

V primeru smrti spremljane osebe obvesti paznik na najhitrejši način najbližjo policijsko postajo.

Paznik mora v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena takoj obvestiti zavod.

40. člen

Ob morebitnem pobegu obsojenca ravnajo pazniki po 43. členu tega pravilnika.

41. člen

Pazniki izročijo obsojenca in njegove stvari organu ali zavodu, komur ga je bilo treba pripeljati.