TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v delu stroškovne odločitve (tč. II izreka) spremeni tako, da je tožnica dolžna plačati tožencem v 15 dneh vsakemu znesek 1.061,72 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu (tč. I izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranke nosijo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Lastninska pravica se po 39. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) namreč pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa, tožnica pa pravnega naslova, potrebnega za pridobitev predmetne lastninske pravice, sploh ne zatrjuje. S pomočjo matere pri nakupu stanovanja na naslovu C. (plačanih 105 mesečnih obrokov od skupno 162) tožnica namreč lastninske pravice ni pridobila, niti je ni na podlagi dogovora z materjo, da se vknjižita obe. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se je namreč zahteval vpis v zemljiško knjigo. Na podlagi prispevka se lastninska pravica ne pridobi, na podlagi dogovora (pravnega posla) pa se, tudi če bi ga tožnica izkazala, lastninska pravica pridobi z vknjižbo, saj dogovor o nastanku solastninske pravice ni izviren način njene pridobitve.

Določilo 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je potrebno razumeti kot splošno načelo, ki sodišču nalaga dolžnost, da poskrbi za to, da se sporni predmet vsestransko razišče. V poštev pride le takrat, kadar je to potrebno. Njegovo vodilo je, da sodišče vzpodbudi stranke, da dopolnijo nepopolne navedbe o pravotvornih dejstvih, torej o tistih dejstvih, ki so glede na pravno kvalifikacijo spora pravno relevantne. V primeru kakršen je obravnavani, pa tudi najskrbnejše materialno procesno vodstvo ne bi moglo sanirati pomanjkljivosti tožbe.