TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Določba drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 se uporablja z namenom varstva končnih uporabnikov pri uporabi elektronskih komunikacijskih storitev, ki se izvajajo preko omrežij. V obseg varstva pa nedvomno sodijo primeri zlorab, organiziranih s strani tretje osebe, ki so storjene z uporabo elektronskih komunikacijskih storitev. V primeru drugega odstavka 146. člena ZEKom-1 gre za abstraktno določbo, ki splošno zajema odgovornost operaterjev pri zlorabah, ki lahko prizadenejo tako varnost storitev, kot omrežij.

Toženki ni treba, v okviru odločanja o predhodnem vprašanju obstoja zlorabe, ugotavljati vseh elementov kaznivega dejanja, ki naj bi se v posameznem primeru zgodilo. Zadostuje, da ugotovi, da je ena stranka (tretji) povzročila zmoto pri drugi stranki (naročniku oziroma uporabniku) z javno komunikacijsko storitvijo. Ob izostanku očitnih indicev za dvom, da ne gre za resnično ponudbo, od naročnika kot povprečnega uporabnika komercialnih številk ni mogoče pričakovati, da bi se moral zavedati, da gre za dejanje, ki pomeni zlorabo, ko je zaman čakal na prosto linijo - prostega operaterja, saj v spornem SMS na nastanek stroška s čakanjem ni bil obveščen.

Konkretna komercialna številka je bila pri tožnici registrirana kot da opravlja dejavnost prodaje, zaradi česar bi bilo od tožnice upravičeno pričakovati, da bo kot skrben gospodarstvenik preverila, ali je prosilec za dodelitev premijske številke registriran za opravljanje dejavnosti prodaje v Sloveniji ter šele nato sprejela poslovno odločitev, ali mu bo dopustila uporabo te številke. Tožnica pa je, ne da bi z uporabo minimalnih varnostnih mehanizmov preverila točnost podatkov, dovolila zakup in uporabo premijske številke 090, kar je nato vodilo v prevaro in s tem do spornega zaračunavanja.