TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi z dne 11. 10. 2016 zoper dopolnilno sodbo se delno ugodi in se izpodbijana dopolnilna sodba delno razveljavi glede ugotovitve neobstoja terjatve tožene stranke na dan 20. 2. 2014 v višini nad zneskom 27.698,63 EUR.

II. Pritožba z dne 14. 9. 2015 zoper sodbo in v ostalem pritožba z dne 11. 10. 2016 zoper dopolnilno sodbo se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi z dopolnilno sodbo v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 925,74 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, dalje.

Dvostranska obligacijska razmerja so tista, pri katerih sta obe stranki hkrati upnika in dolžnika. Takšno razmerje je tudi razmerje med pogodbenimi strankami pogodbe o najemu ležišč, s katero se je tožena stranka kot najemnica zavezala najeti 200 ležišč po načelu „prazno za polno“ za dobo 10 let. Najemodajalca sta ji bila dolžna zagotoviti navedeni obseg zakupa in sta torej glede te obveznosti nastopala kot dolžnika, med tem ko sta v vlogi upnika lahko od tožene stranke terjala plačilo najemnine po navedeni pogodbi.

Glede obveznosti zagotavljanja ležišč sta bila najemodajalca solidarno odgovorna toženi stranki za izpolnitev celotne navedene obveznosti, saj iz pogodbe ne izhaja, da bi se stranke dogovorile, da naj bi vsak od najemodajalcev zagotovil najemniku 100 postelj.

Pravna posledica spremembe lastninske pravice med trajanjem najemne pogodbe je prenos najemne pogodbe na strani enega od najemodajalcev, kar pomeni, da pridobitelj stvari v celoti vstopi na mesto prejšnjega najemodajalca. Vsebina pogodbe se torej zaradi tega nič ne spremeni.

OZ varščine izrecno ne ureja, so pa v poslovni praksi ti dogovori pogosti prav pri najemnih pogodbah. Pogodbeno dogovorjena varščina v obliki zadržanih denarnih sredstev predstavlja varstvo za upnika, saj se ob morebitni kršitvi pogodbenih obveznosti poplača iz zneska, ki ga ima pri sebi. Če pa ne pride do kršitve pogodbenih obveznosti, s prenehanjem glavne obveznosti stranske pravice ugasnejo, kar pomeni, da ima stranka, ki je v takem primeru varščino dala, pravico do vrnitve danega. Ob prenehanju glavne obveznosti namreč v primeru, da ne pride do kršitve pogodbene obveznosti, odpade pravna podlaga za zadrževanje varščine.

Sredstva zavarovanja (in tudi varščina) se dajejo za zagotovitev izpolnitve obveznosti. Tudi v tem primeru je bila varščina s pogodbo dogovorjena kot garancija za plačilo nočnin in morebitne povzročene škode. Ker tožena stranka nočnin (najemnine) ni poravnala v celoti, je lahko upnik pričel uresničevati dogovorjeno stransko pravico v obliki varščine, namenjeno zavarovanju obveznosti. S tem ko tožena stranka svoje obveznosti plačila nočnin ni plačevala v celoti, se je torej zmanjševala obveznost tožeče stranke, da ji ob prenehanju pogodbe vrne znesek iz naslova plačane varščine.