Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika...

3913. Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. novembra 2011.

Št. 003-02-9/2011-5

Ljubljana, dne 10. novembra 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH KAZENSKEGA ZAKONIKA (KZ-1B)

1. člen

V Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09) se v 1. členu doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Kazenska odgovornost se ne uveljavi zoper osebo, katere krivda je izključena, ker ob storitvi ni bila prištevna. Taki osebi se za dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je v nasprotju s pravom (protipravno dejanje), smejo izreči ukrepi, določeni s tem zakonikom.«.

2. člen

V naslovu 3. člena se črta beseda »zakonitih«.

V tretjem odstavku se črta beseda »proti«.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se storilcu, ki ni kriv, ker ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, smejo izreči varnostni ukrepi, odvzem premoženjske koristi in objava sodbe. Določbe o pravnih posledicah obsodbe veljajo tudi za te storilce.«.

3. člen

V 7. členu se črta tretji odstavek.

4. člen

8. člen se spremeni tako, da se glasi:

8. člen

»Časovno omejeni zakoni

Če zakon ali drug predpis, na katerega se kazenski zakon sklicuje, velja le za določen čas, se uporabi za kaznivo dejanje, storjeno v času njegove veljavnosti, tudi po poteku tega časa, če ni drugače določeno.«.

5. člen

V drugem odstavku 10. člena se besedi »domači ladji« nadomestita z besedama »domačem plovilu«, besedi »bila ladja« pa z besedama »bilo plovilo«.

V tretjem odstavku se beseda »letalu« nadomesti z besedo »zrakoplovu«, besedi »bilo letalo« pa z besedama »bil zrakoplov«.

6. člen

V prvi alineji 11. člena se besedilo »ali kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi mora preganjati v vseh državah podpisnicah, ne glede, kje je storjeno« nadomesti z besedilom: »in kazniva dejanja iz 332., 333. in 334. člena tega zakonika, če so storjena v zaščitni ekološki coni ali epikontinentalnem pasu Republike Slovenije«.

7. člen

V 13. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za vsakogar, ki stori v tujini kakšno drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi ali po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava mednarodna skupnost, preganja v vseh državah, ne glede, kje je storjeno.«.

8. člen

V drugem in tretjem odstavku 14. člena se beseda »in« nadomesti z besedilom »ter prvega in drugega odstavka«.

V petem odstavku se za besedama »11. člena« dodata vejica in besedilo »tretjega odstavka 13. člena«.

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7)

V primerih iz tretjega odstavka 13. člena tega zakonika se storilec preganja samo z dovoljenjem ministra za pravosodje.«.

9. člen

V 15. členu se beseda »prišteje« nadomesti z besedo »všteje«, besedilo »jih je bilo izrečenih« pa z besedilom »je bila izrečena«.

10. člen

V 16. členu se za besedo »protipravno« beseda »dejanje« nadomesti z besedo »ravnanje«.

11. člen

V prvem odstavku 22. člena se besedi »kaznivo dejanje« nadomestita z besedo »protipravno«.

12. člen

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

24. člen

»Krivda

Kriv je storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo.«.

13. člen

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

25. člen

»Naklep

Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (direktni naklep), ali če se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je v to privolil (eventualni naklep).«.

14. člen

26. člen se s spremeni tako, da se glasi:

26. člen

»Malomarnost

Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).«.

15. člen

Drugi odstavek 27. člena se črta.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »izrek kazni v takem primeru očitno ne bi bil upravičen« nadomesti z besedilom »kaznovanje v takem primeru očitno ne bi bilo upravičeno«.

16. člen

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

29. člen

»Neprištevnost

(1)

Kdor ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv.

(2)

Ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti.

(3)

Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude duševne motenosti, se sme mileje kaznovati.

(4)

Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje.«.

17. člen

V drugem odstavku 30. člena se črtata besedi »ali nekaznivo«.

18. člen

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

32. člen

»Skrajna sila

(1)

Dejanje, ki je storjeno, da bi storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, ni protipravno, če je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo (upravičljiva skrajna sila).

(2)

Ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti (opravičljiva skrajna sila).

(3)

Storilec, ki je ravnal v izogibni zmoti, da so podane okoliščine skrajne sile iz prejšnjega odstavka, odgovarja za kaznivo dejanje iz malomarnosti, če zakon za to dejanje določa kaznivost malomarnosti.

(4)

Če je v primeru iz drugega odstavka tega člena storilec sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali če je v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena storilec prekoračil meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, če pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih okoliščinah, se mu sme kazen odpustiti.«.

19. člen

33. člen se spremeni tako, da se glasi:

33. člen

»Izključitev kaznivosti

(1)

Z zakonom se lahko določi, da se zaradi osebnih razmerij, lastnosti ali posebnih okoliščin storilec protipravnega dejanja ne kaznuje.

(2)

Izključitev pregona zaradi nekaznivosti ni ovira, da se za storjeno dejanje zoper storilca ne uveljavi drugačna pravna odgovornost.«.

20. člen

V 36. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Storilcu se sme odpustiti kazen, če si je iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, tudi če ta potem ni nastala iz drugega razloga.«.

21. člen

V tretjem poglavju se za naslovom »4. Udeležba pri kaznivem dejanju« doda nov 36.a člen, ki se glasi:

36.a člen

»Udeleženec

Določbe tega zakonika, ki veljajo za storilca, se uporabljajo tudi za udeleženko oziroma udeleženca (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), ki v okviru napeljevanja oziroma pomoči sodeluje pri kaznivem dejanju, razen če zakon določa drugače.«.

22. člen

V naslovu 40. člena se za besedo »kaznivosti« dodata besedi »storilcev in«.

Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Storilec in sostorilec se kaznujeta za kazniva dejanja v mejah svojega naklepa ali malomarnosti, napeljevalec in pomagač pa v mejah njunega naklepa.«.

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3)

Enako velja, če si je napeljevalec ali pomagač iskreno in primerno prizadeval preprečiti posledico, pa tudi če ta potem ni nastala iz drugega razloga.«.

Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(4)

Osebna razmerja, lastnosti in posebne okoliščine, zaradi katerih zakon izključuje krivdo ali kaznivost ali dopušča odpustitev, zmanjšanje ali povečanje kazni, se smejo upoštevati samo pri tistem storilcu ali udeležencu, pri katerem so taka razmerja, lastnosti in okoliščine ugotovljene.«.

23. člen

Prvi odstavek 41. člena se črta.

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane prvi odstavek, se besedilo »po prvem odstavku tega člena« nadomesti z besedilom », predpisano za kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski združbi,«.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«.

24. člen

V prvem odstavku 45. člena se črtata besedi »ali strožja«.

25. člen

V prvem odstavku 46. člena se besedi »petnajstih dni« nadomestita z besedama »enega meseca«.

Tretji odstavek se črta.

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

26. člen

47. člen se spremeni tako, da se glasi:

47. člen

»Denarna kazen

(1)

Denarna kazen se izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca.

(2)

Število dnevnih zneskov ne more biti manjše od deset in ne večje od tristo šestdeset, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa ne večje od tisoč petsto. Sodišče ga določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni, razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.

(3)

Višino dnevnega zneska sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca na podlagi podatkov o njegovem zaslužku, drugih prihodkih, vrednosti njegovega premoženja, povprečnih stroških njegovega preživljanja in njegovih družinskih obveznosti. Dnevni znesek ne more biti višji od 1.000 eurov.

(4)

Pri določanju višine dnevnega zneska sodišče upošteva podatke, ki ob izrekanju kazni niso stari več kot eno leto. Če sodišče podatkov za določitev višine dnevnega zneska ne more pridobiti ali bi bila njihova pridobitev povezana z nesorazmernimi težavami ali zamudo ali če gre za izdajo kaznovalnega naloga, višino dnevnega zneska določi na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, in drugih ugotovljenih okoliščin o premoženjskih razmerah storilca.

(5)

V sodbi sodišče določi rok za plačilo denarne kazni, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh mesecev. Sodišče sme v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Če storilec zamudi s plačilom posameznega obroka, lahko sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.«.

27. člen

V prvem odstavku 48. člena se za besedo »dejanje» doda besedilo »zoper varnost javnega prometa«.

Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»(4)

Z zakonom se lahko določi obvezen izrek prepovedi vožnje motornega vozila.

(5)

Sodišče ne izreče oziroma ne izvrši prepovedi vožnje motornega vozila, če je vozniku motornega vozila izreklo varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja.«.

28. člen

V drugem odstavku 49. člena se besedi »kazenske odgovornosti« nadomestita z besedo »krivde«, na koncu odstavka pa se pred piko doda besedilo »ter pričakovani učinek kazni na prihodnje življenje storilca v družbenem okolju«.

29. člen

V 51. členu, ki postane prvi odstavek tega člena, se v točki 4) besedi »petnajst dni« nadomestita z besedama »enega meseca«, točka 6) pa črta.

Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2)

Storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagana omilitev kazni, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sodišče kazen omili v teh mejah:

1)

če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih deset ali več let zapora, jo sme omiliti do treh let zapora;

2)

če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih tri do deset let zapora, jo sme omiliti do treh mesecev zapora;

3)

če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih manj kot tri leta zapora, jo sme omiliti do enega meseca zapora;

4)

če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisano manj kot eno leto zapora, sme namesto zapora izreči denarno kazen.«.

30. člen

V drugem odstavku 53. člena se točka 1) spremeni tako, da se glasi:

»1)

če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen dosmrtnega zapora, ali če je za dve ali več kaznivih dejanj iz drugega odstavka 46. člena tega zakonika v steku določilo kazen zapora tridesetih let, izreče enotno kazen dosmrtnega zapora;«.

Doda se nova točka 2), ki se glasi:

»2)

če je za kakšno kaznivo dejanje v steku določilo kazen tridesetih let zapora in ne gre za primer iz točke 1), izreče le to kazen;«.

V dosedanji točki 2), ki postane točka 3), se beseda »dvajsetih« nadomesti z besedo »tridesetih«.

Dosedanja točka 3) postane točka 4).

V dosedanji točki 4), ki postane točka 5), se črta besedilo »oziroma 15.000,00 eurov« in besedilo »oziroma 50.000,00 eurov«.

V dosedanji točki 5), ki postane točka 6), se besedilo »2., 3. in 4. točki« nadomesti z besedilom »točki 2), 3), 4) in 5)«.

Dosedanja točka 6) postane točka 7).

Tretji odstavek se črta.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se številka in beseda »4. točki« nadomestita z besedo in številko »točki 5)«.

31. člen

V drugem odstavku 54. člena se beseda »določi« nadomesti z besedo »izreče«, vejica za besedami »najhujše kaznivo dejanje« nadomesti s piko, besedilo »pri čemer se poleg glavne kazni zapora obvezno določi tudi stranska denarna kazen.« pa se črta.

V tretjem odstavku se beseda »določi« nadomesti z besedo »izreče«.

32. člen

Tretji odstavek 55. člena se črta.

33. člen

V tretjem odstavku 56. člena se besedilo »Zapor, denarna kazen« nadomesti z besedilom »Globa, odvzem prostosti«.

34. člen

V tretjem odstavku 58. člena se besedi »kazenske odgovornosti« nadomestita z besedo »krivde«.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sme sodišče izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let.«.

35. člen

V četrtem odstavku 68. člena se besedi »kazenske odgovornosti« nadomestita z besedo »krivde«.

Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Storilcu, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek sodnega opomina, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, sme sodišče izreči sodni opomin tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisan zapor do treh let.«.

36. člen

69. člen se spremeni tako, da se glasi:

69. člen

»Vrste varnostnih ukrepov

Storilcem kaznivih dejanj se smejo izrekati ti varnostni ukrepi:

1)

obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu;

2)

obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti;

3)

prepoved opravljanja poklica;

4)

odvzem vozniškega dovoljenja;

5)

odvzem predmetov.«.

37. člen

V 70. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»(2)

Pri izrekanju varnostnega ukrepa sodišče po načelu sorazmernosti upošteva težo storjenega kaznivega dejanja in dejanj, za katera utemeljeno sklepa, da bi jih storilec lahko storil, če mu ne bi izreklo varnostnega ukrepa.

(3)

Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu in obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti se samostojno izrečeta neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja, če ni mogoče drugače zagotoviti varnosti ljudi. Poleg teh dveh ukrepov sme sodišče izreči tudi prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov.«.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

38. člen

Za 70. členom se dodata nova 70.a in 70.b člen, ki se glasita:

70.a člen

»Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu

(1)

Storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti ali kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je zanj predpisana kazen najmanj enega leta zapora, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, če na podlagi teže storjenega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti ugotovi, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje in da je tako nevarnost mogoče odpraviti le z zdravljenjem in varstvom v forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, ki ustreza posebnim varnostnim pogojem, določenim z zakonom.

(2)

Sodišče ustavi ukrep iz prejšnjega odstavka ali ga nadomesti z ukrepom iz 70.b člena tega zakonika, ko ugotovi, da zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu nista več potrebni. Sodišče po preteku šestih mesecev vsakokrat znova odloči, ali sta nadaljnje zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebni.

(3)

Ukrep iz prvega odstavka tega člena traja za neprištevnega storilca največ pet let.

(4)

Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in je bil obsojen na zapor, se izvrševanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena ustavi, ko je v zdravstvenem zavodu prestal čas, za katerega mu je bila izrečena kazen. Čas, prestan v zdravstvenem zavodu, se všteje v čas prestajanja kazni. Če je ta čas krajši od izrečene kazni, lahko sodišče odredi, da mora obsojenec prestati ostanek kazni, ali da naj bo izpuščen na pogojni odpust. Pri odločanju o pogojnem odpustu obsojenca sodišče upošteva zlasti uspeh zdravljenja, njegovo zdravstveno stanje, čas, ki ga je prestal v zdravstvenem zavodu, in ostanek kazni, ki je ni prestal.

70.b člen

Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti

(1)

Storilcu, ki je storil protipravno dejanje v stanju neprištevnosti, izreče sodišče obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, če ugotovi, da je to potrebno in da zadostuje za to, da storilec ne bo ponavljal hujših kaznivih dejanj.

(2)

Sodišče sme izreči obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti tudi storilcu, čigar prištevnost je bistveno zmanjšana in je bil po četrtem odstavku prejšnjega člena izpuščen na pogojni odpust.

(3)

Obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti sme trajati najdalj dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev vsakokrat znova odloči o tem, ali je obvezno zdravljenje na prostosti še potrebno.

(4)

Če se storilec noče zdraviti na prostosti, ali če zdravljenje samovoljno opusti, ali če zdravljenje ni uspešno, lahko sodišče ob pogojih iz prvega odstavka prejšnjega člena odredi, da se ta ukrep izvršuje v zdravstvenem zavodu. Tudi v takem primeru sme ta ukrep skupaj trajati največ dve leti. Sodišče po preteku šestih mesecev ponovno odloči o tem, ali je ta ukrep še potreben.«.

39. člen

V četrtem odstavku 72. člena se beseda »kazni« nadomesti z besedo »mere«.

40. člen

V 75. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Če je premoženjsko korist pridobilo več oseb skupaj, se odvzame vsaki osebi delež, ki ga je pridobila; če se ta delež ne more natančneje ugotoviti, ga določi sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin zadeve.«.

41. člen

Za 77. členom se dodajo novi 77.a, 77.b in 77.c člen, ki se glasijo:

77.a člen

»Odvzem premoženja zaradi kaznivih dejanj, storjenih v hudodelski združbi

(1)

Po določbah tega poglavja se odvzame tudi premoženjska korist ali premoženje, ki ga je s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobila ali s katerim razpolaga hudodelska združba.

(2)

Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v hudodelski združbi, se kot premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem, odvzame tudi premoženje, za katero sodišče ugotovi, da izhaja iz kriminalnih dejavnosti, storjenih v tej združbi.

77.b člen

Odvzem premoženja, pridobljenega v zvezi s kaznivim dejanjem

Po določbah tega poglavja se kot premoženje, pridobljeno v zvezi s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, odvzame tudi premoženje, ki ga storilec ali druge osebe, ki se jim premoženje odvzame, uporabljajo v svojo izključno ali pretežno korist s privolitvijo oseb, ki jim premoženje pripada, če so te osebe vedele ali bi bile mogle vedeti, da je premoženje pridobljeno s kaznivim dejanjem ali zaradi njega ali da je z njim bilo pripravljeno, storjeno ali prikrito kaznivo dejanje ali da je bilo pridobljeno z namenom, da se uporabi za kaznivo dejanje.

77.c člen

Domneva brezplačnosti

(1)

Ne glede na pravno podlago prenosa se domneva, da je bila premoženjska korist oziroma premoženje, ki je predmet odvzema po določbah tega poglavja, preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti, če so jih storilec ali njegovi bližnji sorodniki (razmerja iz 224. člena tega zakonika) neposredno ali posredno prenesli na gospodarsko družbo ali drugo pravno osebo, ki je v njihovi večinski lasti ali imajo v njej pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.

(2)

Družbi ali osebi iz prejšnjega odstavka se premoženjska korist ali premoženje ne odvzame, če dokaže, da je zanj plačala dejansko vrednost.«.

42. člen

V prvem odstavku 81. člena se za besedo »prestani« dodata vejica in besedilo »plačani ali na drug način v skladu z zakonom izvršeni«, beseda »zapora« se črta, za besedo »imajo« pa se doda beseda »nekdanji«.

43. člen

V 82. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7)

Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, ki je bil izrečen samostojno, se izbriše v treh letih od takrat, ko se je prenehal izvrševati ali je izvrševanje zastaralo.«.

44. člen

86. člen se spremeni tako, da se glasi

86. člen

»Način izvršitve kazni zapora

(1)

Obsojenci prestajajo kazen zapora v zavodih za prestajanje kazni (v nadaljnjem besedilu: zavod), ki jih določa zakon.

(2)

Obsojenci se razvrščajo v zavode glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost.

(3)

Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod.

(4)

Kazen zapora do devetih mesecev se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu.

(5)

V času prestajanja kazni se obsojenec ne sme oddaljiti iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli, kadar je neizogibno potrebno, da si obsojenec zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine ali zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Sodišče lahko obsojencu omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oziroma ga ne zdravijo ali oskrbujejo in podrobneje določi način izvrševanja hišnega zapora.

(6)

Če se obsojenec brez dovoljenja sodišča oddalji iz stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, ali pa to stori zunaj dovoljenega časa ali ne upošteva omejitve ali prepovedi stikov ali krši druga pravila, ki jih sodišče določi glede izvrševanja hišnega zapora, lahko sodišče s sklepom odloči, da se preostanek izrečene kazni izvrši v zavodu.