TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da poslej v celoti glasi:

„1. Toženi stranki sta dolžni v roku 15 dni tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 146,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer:

- od zneska 29,20 EUR od 21.12.2011 do plačila,

- od zneska 29,21 EUR od 26.7.2002 do plačila,

- od zneska 29,21 EUR od 4.8.2004 do plačila,

- od zneska 29,21 EUR od 21.9.2005 do plačila,

- od zneska 29,21 EUR od 5.10.2006 do plačila.

2. Tožbeni zahtevek se zavrne v presežku, s katerim je zahtevano:

a. da sta toženi stranki dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki znesek 54.451,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer:

- od zneska 37.919,99 od 21.12.2011 dalje do plačila,

- od zneska 16.531,90 EUR od posameznih 113 vsakomesečnih zneskov po 46,30 EUR od vsakega zadnjega dne v mesecu, s tem da od prvega mesečnega zneska začnejo teči 31.7.2002, od vsakega naslednjega od vsakega zadnjega dne vsakega naslednjega meseca dalje do plačila;

b. da sta toženi stranki dolžni za čas po 1.12.2011 nerazdelno plačevati tožeči stranki mesečno rento v višini 146,30 EUR, in sicer do izdaje sodbe zapadle obroke v 15 dneh in pod izvršbo, od izdaje sodbe naprej do vsakega 30. dne v mesecu dalje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna toženima strankama nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 2.474,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“

Pritožbi, tožene v preostalem delu, tožeče pa v celoti, se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna toženima strankama nerazdelno povrniti pravdne stroške v višini 1.267,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“

Dejstvo, ali vložena tožba pretrga zastaranje, se presoja na podlagi pravil procesnega prava (180. člen ZPP). V predmetni zadevi, ko tožba, vložena na dan 15.4.1998, ni obsegala zahtevka na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo, pa tudi ne dejstev, ki bi nastanek kakršnekoli premoženjske škode utemeljevala, na podlagi takšne tožbe o obstoju terjatve na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo sploh ni bilo moč odločiti.

Vložena tožba zato ni imela učinka na tek zastaranja terjatev iz naslova tožniku nastale premoženjske škode.