Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe zoper odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani

2772. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe zoper odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani

Številka: Up-979/15-72

Datum: 21. 6. 2018

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi mag. Andreja Širclja, Grosuplje, ki ga zastopa Odvetniška družba Matoz o. p., d. o. o., Koper, na seji 21. junija 2018

Ustavna pritožba zoper odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV Kpd 35412/2015 z dne 9. 12. 2015 se zavrne.

Okrožno sodišče je v izreku navedeno odredbo izdalo v predkazenskem postopku zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju KZ-1) zoper pet osumljencev, med drugim zoper pritožnika, poslanca Andreja Širclja kot domnevnega pomočnika pri tem kaznivem dejanju. Z odredbo je na podlagi prvega odstavka 214. člena, prvega odstavka 215. člena, drugega odstavka 219.a člena ter 223.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14 – v nadaljevanju ZKP) odredilo hišno preiskavo poslovnih prostorov s pritiklinami na naslovu Državnega zbora, ki jih uporablja Andrej Šircelj. Odredba vsebuje pooblastilo za zaseg sledov kaznivih dejanj in predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek. Z isto odredbo je sodišče odredilo tudi zaseg in zavarovanje ter pregled in preiskavo vseh elektronskih podatkov, elektronskih sporočil, komunikacijskih podatkov ter drugih podatkov, ki so na strežnikih, oblačnih storitvah, varnostnih kopijah in drugih spominskih medijih, ki jih uporablja Državni zbor, in sicer ne glede na lokacijo strežnikov in podatkov, pri čemer je bilo odrejeno, naj se zasežejo in zavarujejo vsi podatki za obdobje od 6. 2. 2013 do 13. 9. 2013, ki se nanašajo na uporabnika Andreja Širclja, oziroma vsi podatki, do katerih je imel dostop Andrej Šircelj. Pri tej preiskavi naj se preiščejo zgolj podatki, ki se nanašajo na očitano kaznivo dejanje. Podana naj bi bila verjetnost, da elektronske naprave vsebujejo podatke, na podlagi katerih je mogoče odkriti sledove kaznivega dejanja, ki so pomembni za kazenski postopek in jih bo mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, pri čemer je sodišče iskane podatke v odredbi tudi natančneje opredelilo.

Zoper sodno odredbo vlaga ustavno pritožbo Andrej Šircelj, in sicer zaradi protiustavnega posega v pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice zasebnosti in osebnostne pravice (35. člen Ustave), varstvo tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave) ter zaradi protiustavnega posega v delo poslancev in njihovo avtonomijo, ki naj bi bila določena v 82. členu Ustave, ter v parlamentarno demokracijo in načelo delitve oblasti.

Pritožnik trdi, da bi morala biti hišna preiskava, ki se opravlja v Državnem zboru, zakonsko posebej urejena. Poslancem naj bi bilo treba pri izvedbi hišnih preiskav priznati poseben položaj (podobno kot odvetnikom in notarjem) in jim zagotoviti, da v primeru, ko sami niso osumljeni kaznivega dejanja in ko kaznivo dejanje ni povezano z delom v Državnem zboru, ne pride do razkritja podatkov, ki so nastali v okviru njihovega političnega dela, in podatkov osebne narave, ki so nastali v komunikaciji med poslanci. V konkretnem primeru naj bi odredba dovoljevala neselektivni zaseg elektronskih podatkov (torej ne le podatkov, ki se nanašajo na domnevno storjeno kaznivo dejanje, temveč vseh elektronskih podatkov poslanca), s čimer bi se lahko razkrili pomembni podatki politične vsebine, ki so nastali pri delu pritožnika, pri delu poslanske skupine SDS, pri delu matičnih teles Državnega zbora, katerih član je pritožnik, in podatki, ki so nastali pri delu celotnega Državnega zbora in do katerih je imel pritožnik dostop. V konkretnem primeru naj torej ne bi šlo le za možnost razkritja osebnih podatkov poslancev kot posameznikov in za poseg v njihovo zasebnost s kršitvijo 35. in 37. člena Ustave, temveč tudi za nedovoljen poseg v delo poslancev in v njihovo avtonomijo, določeno v 82. členu Ustave, za "napad" na parlamentarno demokracijo in za kršitev načela delitve oblasti.

Pritožnik trdi, da odredba že na prvi pogled ni sorazmerna, razlogi za njeno izdajo pa niso zadostni. Iz obrazložitve napadene odredbe naj ne bi izhajale konkretne okoliščine, ki bi kazale na zakonsko zahtevano verjetnost, da se bodo pri hišni preiskavi v Državnem zboru našli predmeti in sledovi kaznivega dejanja, ki se pritožniku očita. Edina okoliščina, ki bi lahko utemeljevala to verjetnost, naj bi bilo dejstvo, da je od 21. 3. 2013 opravljal funkcijo poslanca, s čimer naj ta pogoj ne bi bil zadostno obrazložen. Poleg tega naj bi iz odredbe izhajalo, da naj bi pritožnik za komunikacijo z drugimi člani upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju DUTB) uporabljal elektronski poštni naslov z domeno "sds.si", ne pa tudi, da bi uporabljal naslov, ki ga ima kot poslanec Državnega zbora. Sodišče naj odrejenega ukrepa tudi ne bi presojalo z vidika načela proporcionalnosti oziroma sorazmernosti v ožjem smislu. Četudi glede hišne preiskave v Državnem zboru ne obstajajo kakšne dodatne zakonske omejitve, naj to še ne bi pomenilo, da lahko sodišče pri izdaji odredbe za hišno preiskavo Državnega zbora popolnoma zanemari oziroma spregleda pomen parlamentarne demokracije ter možnost razkritja občutljivih političnih podatkov, ki nastajajo pri delu Državnega zbora in poslancev kot nosilcev zakonodajne veje oblasti. Po oceni pritožnika odredba tudi ni obrazložena glede sorazmernosti med posegom v zasebnost ter cilji izvršitve odrejene hišne preiskave. Zgolj navedba v odredbi, da sodišče ocenjuje, da je sorazmernost podana, naj ne bi predstavljala potrebne obrazložitve, ki bi jo bilo moč preizkusiti z vidika splošnega ustavnega načela sorazmernosti. S tem naj bi sodišče kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pa tudi 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

Ustavno sodišče je s sklepom št. Up-979/15 z dne 13. 3. 2017 ustavno pritožbo Andreja Širclja sprejelo v obravnavo. Odločilo je, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje izpodbijane odredbe, ter določilo način izvršitve zadržanja. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe obvestilo Okrožno sodišče v Ljubljani.