Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
OBJAVLJENO V: Uradni list Uradne objave 12/2003, stran 0 DATUM OBJAVE: 18.12.2003
VELJAVNOST: od 26.12.2003 / UPORABA: od 1.1.2004
Uradne objave 12/2003
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 1.1.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: ŠE V OBDELAVI.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
Na podlagi 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002), 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta Občine Komenda (Uradni list RS, št. 37/99 in 83/99 ter Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 01/2001) je Občinski svet občine Komenda na 10. seji dne 18. decembra 2003 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
1. člen
Ta odlok opredeljuje območja plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila, na podlagi katerih se določa višina nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno in delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na celotnem območju občine Komenda.
3. člen
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastukture.
Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
-
Pri stanovanjskih prostorih tlorisna površina stanovanjskega objekta ter tlorisna površina prostostoječih garaž, ki niso namenjeni zgolj garažiranju,
-
Pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostor.
Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:
-
Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, ipd.,
-
Površine namenjene delavnicam na prostem,
-
Površine namenjene kmetijski dejavnosti (hlevi in gospodarska poslopja),
-
Kamnolomi, glinokopi in peskokopi,
-
Površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
-
Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
-
Javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitvi dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002 in 110/2002),
-
Površine na katerih so grajeni daljnovodi, telekomunikacijski objekti, površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002) niso objekti gospodarske javne infrastrukture,
-
Druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin. Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
-
Površina nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem, ipd. se določijo po vrsti rabe iz zemljiškega katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po Pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano lokacijsko, gradbeno ali enotno dovoljenje za gradnjo pri pristojni Upravni enoti. V primeru dvoma se določi površina, ki je razvidna bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
-
Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po Zakonu o rudarstvu in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
-
Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti s površinami spremljajočih objektov,
-
Površine za normalno rabo objektov in stebrov za distribucijo električne energije in telekomunikacijske storitve se določijo v velikosti 5 m2 po stebru, kar velja tudi za transformatorje, ne pa za stebre omrežja, namenjenega za priključevanje posameznih objektov in za zemljišča, na katerih so objekti gospodarske javne infrastrukture po Zakonu o graditvi objektov.
-
Površine, na katerih so zgrajene bazne postaje mobilne telefonije predstavljajo celotno gradbeno parcelo bazne postaje, pri baznih postajah, ki so montirane ali vgrajene na gradbene objekte (hiše, poslopja, poslovne stavbe) pa se upošteva površina 20 m2 po bazni postaji.
-
Površine, v katerih so zgrajeni primarni telekomunikacijski kabli, transportni cevovodi za transport plinastih goriv, se obračunavajo tako, da en dolžinski meter kabla ali cevovoda predstavlja 1 m2 površine.
4. člen
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo vsa tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo sledeči kriteriji:
-
V primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele
-
Se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorsko izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske in poslovne stavbe,
-
Za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo ali del takšne parcele po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo in sicer glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
-
V primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
-
Se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe, pri čemer pa se upošteva
-
V kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se ta površina šteje kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine v kolikor je večji kot 800 m2 pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
-
V kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele v kolikor je večji kot 800 m2 pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.