TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v:

- I. točki izreka,

- II. točki izreka,

- prisodilnem delu III. točke izreka in

- X. točki izreka.

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se spremeni sodba sodišča prve stopnje v:

- zavrnilnem delu III. točke izreka tako, da je dolžna tožena stranka roku 15 dni plačati tožeči stranki še nadaljnjih 524,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2016 do plačila,

- V. točki izreka tako, da je dolžna tožena stranka roku 15 dni plačati tožeči stranki 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 1. 2015 dalje do plačila,

- VI. točki izreka tako, da je dolžna tožena stranka roku 15 dni plačati tožeči stranki 104,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 dalje do plačila.

III. Nadaljnja pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v:

- IV. točki izreka,

- še izpodbijanem delu V. točke izreka glede zakonskih zamudnih obresti od 15. 1. 2015 do vključno 22. 1. 2015,

- VII. točki izreka,

- VIII. točki izreka in

- IX. točki izreka.

IV. Pritožba tožene stranke zoper XI. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se zavrne, pritožbi tožeče stranke pa se ugodi in se znesek 7.847,43 EUR nadomesti z 8.779,61 EUR.

V. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna v roku 15 dni po vročitvi te sodbe sodišča druge stopnje povrniti 723,75 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Tožena stranka neutemeljeno poskuša zminimalizirati hibo zapiranja vrat plinskega prostora, ko navaja, da so napake nepomembne in nezadostne tožbeno izraženi zahtevi, da je morebitna nesanirana majhna razpoka v plastiki, da gre za majhno, praktično zanemarljivo razpoko, da je šlo za popravilo v improvizaciji, ko ni bilo možno vodil in pritrdil vrat postaviti v prvotno stanje. Plinski prostor je eden od bistvenih sestavnih delov prikolice. V njem je prostor za plinsko jeklenko oziroma v tem primeru za dve in za shranjevanje opreme. Zakoniti zastopnik tožene stranke je med zaslišanjem priznal védenje, da bo tožnik potoval s prikolico. To pomeni, da se je tožena stranka kot profesionalni prodajalec prikolic zavedala, da bo tožnik neprimerno več odpiral in zapiral vrata plinskega prostora kot stranka, ki pelje prikolico na dopust enkrat na leto. Zato je v ugotovljenih dejanskih okoliščinah zadeve sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za neznatno hibo in da je opisana poškodba bistvena za uporabo stvari. Poleg tega po stališču v literaturi odstop v slovenskem pravu (zaradi stvarne napake oziroma hibe v delovanju) ni vezan na posebno težo napake oziroma na popolno neuporabnost stvari.