TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se zavrneta.

Tožeča in tožena stranka krijeta vsaka sama svoje stroške revizijskega postopka.

Okoliščina, da pri določanju odškodnine brez dokazovanja, ki bi nudilo dovolj zanesljivo podlago, sodišče izstopi iz dejanske presoje, nadalje to, da odločanje po prostem preudarku ne sme biti arbitrarno, temveč se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj, svojo odločitev pa mora utemeljiti, daje podlago za stališče, da se odločanje po prostem preudarku giblje v polju gornje premise sodniškega silogizma – zato naj bo njegova presoja podvržena reviziji. Tudi sklepe, pri katerih uporabi „splošne življenjske izkušnje“, pa sodišče gradi na dejstvih, o katerih se lahko prepriča na podlagi dostopnih dokazov – v tem smislu lahko pride do napačne odločitve o višini škode po prostem preudarku tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Protipravno ravnanje države in s tem njeno odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave lahko utemelji kršitev dolžnosti do vnaprej določene ali določljive osebe (ali do vnaprej določenega ali določljivega kroga oseb). Pri presoji odgovornosti države merilo protipravnosti njenega ravnanja določa praktično tudi že standard njenega dolžnega (skrbnega) ravnanja: čeravno tudi za odgovornost države velja krivdno načelo, bi se tožena stranka lahko ekskulpirala le, če bi izkazala, da je ravnala s skrbnostjo, kakršna se pričakuje od nje (države).