TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 364/2003 z dne 29. 1. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1217/2001 z dne 19. 3. 2003 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 48/95 z dne 7. 3. 2001 se zavrne.

Morebitne kršitve 22. člena Ustave v zvezi s trditvami o zamudni sodbi pred Višjim sodiščem Ustavno sodišče ni presojalo. Pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Iz pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnik sodbo izrecno izpodbijal le v 2. in 3. točki izreka. Pritožnik torej sodbe sodišča prve stopnje v 1. točki izreka, s katerim je bil zavrnjen tožbeni zahtevek zoper drugo do peto toženo stranko, ni izpodbijal. Trditev, da bi sodišče moralo upoštevati dejstvo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe zoper drugo, tretjo in peto toženo stranko, je uveljavljal le v zvezi s stroškovnim izrekom. Ker ustavni pritožnik sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki ga izpodbija z ustavno pritožbo, v pritožbenem postopku ni izpodbijal, ni izpolnil pogoja iz prvega odstavka 51. člena ZUstS. Revizijsko sodišče je s sklepom zavrglo revizijo zoper izrek o stroških. Predmet navedenega sklepa je procesna odločitev o dopustnosti revizije. Zato Ustavno sodišče tudi ni moglo upoštevati argumentov ustavne pritožbe, ki se nanašajo na vsebinsko odločitev o stroških postopka. Te bi lahko uveljavljal s pravočasno ustavno pritožbo zoper odločitev Višjega sodišča o stroških postopka, česar pa ni storil.