TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam okrožne državne tožilke in pooblaščencev obeh mld. oškodovank se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Prav pa imajo vse tri pritožbe, ko vztrajajo, da vzgojnih prijemov obtoženca, ko je za umiritev obeh oškodovank občasno uporabil šibo tako, da jima je z njo bodisi zagrozil, občasno pa ju je z njo tudi udaril ali pa ju je udaril z roko po zadnjici, ni mogoče tako, kot neprepričljivo zaključuje prvo sodišče označiti kot take, ki so bili usmerjeni (le) v zaščito obeh oškodovank, da se ne bi poškodovali.

Strinjati pa se je očitki pritožb, da je sodišče prve stopnje prezrlo, da ne le Zakon o prepovedi nasilja v družini (ZPND), temveč tudi obstoječa sodna praksa vztraja pri ničelni toleranci fizičnega kaznovanja mladoletnih oseb. Nobenega dvoma torej ni, da so bili vzgojni prijemi obtoženca z uporabo šibe in pri udarcih z roko neprimerni in strinjati se je s pritožbenimi očitki, da jih nikakor ni mogoče opravičevati z obtoženčevim namenom, da se oškodovanki ne bi poškodovali, saj za kaj takega, kot izhaja tudi iz njunih izpovedb, izpovedbe njune matere in tudi iz zaključkov izvedenca klinične psihologije I. N., ni bilo nobenih razumnih razlogov, saj sta deklici izstopali le po svoji živahnosti in bili navajeni tolerantnejših vzgojnih prijemov svoje matere.