TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

1. Odpravita se določbi toženke št. ... z dne 5. 4. 2012 in št. ... z dne 12. 10. 2011.

2. Tožnik se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe izven dela in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kjer ni potrebna groba mišična moč desnice in levice in ne fin prijem s prsti desnice oz. normalna funkcija prstov rok desnice, brez pogostih, ponavljajočih gibov prstov leve roke in zapestja ter brez izpostavljenosti leve roke lokalnim vibracijam in brez dvigovanja desne roke na nivo ramen, s polnim delovnim časom, od 3. 9. 2004 dalje.

3. O pravici in višini nadomestila za invalidnost odloči toženka s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe.

4. Tožnik se je dolžan prijaviti pri pristojnem zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.

5. Tožbeni zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu od 1. 3. 2000 priznajo pravice iz tega naslova oz. da se mu prizna pravica do opravljanja določenega dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravica do delne invalidske pokojnine, se zavrne.

6. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 558,05 EUR v roku 8 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 334,28 EUR v roku 8 dni, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je pri presoji invalidnosti tožnika zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 v zvezi s prvim odstavkom tega člena. V tretjem odstavku je namreč določeno, da se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatne usposobljenosti in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo kot tožnikov svoj poklic poklic oskrbovanje in krmljenje plemenskih svinj ter varnostnik - receptor, prav tako pa bi moralo kot svoj poklic šteti dejanski poklic tožnika, to je poklic kmetovalca, za katerega je tudi končal dvoletno poklicno šolo.

Pri tožniku je še vedno podana preostala delovna zmožnost in lahko dela z omejitvami opravlja v okviru polnega delovnega časa. Zato je pravilno zavrnjen zahtevek tožnika, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti oz. da v okviru III. kategorije opravlja delo v polovičnem delovnem času.