TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Predlog se zavrže.

Predlog druge toženke ne izpolnjuje zahtev po kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precedenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja četrti odstavek 367.b člena ZPP. Že zaradi števila predlaganih vprašanj se ni mogoče izogniti dvomu v njihovo občo pomembnost, pri čemer je njihovo število opazno večje od števila pravnih stališč, na katerih temelji izpodbijana sodba. Tudi ob podrobnejšem pregledu predlaganih vprašanj pa se izkaže, da večina odgovorov nanje ne bi presegla pomena, ki bi ga imeli za drugo toženko v obravnavani zadevi. Splošne pomembnosti odgovorov za sodno prakso druga toženka ni izkazala niti v utemeljitvi svojega predloga. Ta je predvsem preplet fragmentiranih očitkov sodiščema prve in druge stopnje, v katerih se nesistematizirano mešajo prvine trditev o napačni uporabi materialnega prava, sklicevanje na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter dejanske trditve, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane sodbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Ob tem druga toženka ponavlja svoje dosedanje, zlasti pritožbene navedbe, argumentom izpodbijane sodbe pa nasprotuje posplošeno. Tudi odstop od sodne prakse zatrjuje posplošeno, ne da bi konkretno utemeljila primerljivost citiranih zadev z obravnavano.