TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni:

- v I. in II.a) točkah izreka tako, da se na novo glasita:

"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo z dne 6. 3. 2020, sklenjena med tožečo in toženo stranko, in delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo z dne 6. 3. 2020 dne 11. 11. 2021 ni prenehalo, temveč je trajalo do 12. 11. 2021.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve sodbe plačati denarno povračilo v višini 16.387,78 EUR, do tedaj brez obresti, po poteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi." in

- v III. točki izreka tako, da se na novo glasi:

"III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Prezgodnja odjava iz socialnih zavarovanj oziroma odjava za nazaj, kot v obravnavanem primeru, ni situacija, ki bi pripeljala do nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je bila ravno ta odpoved podlaga za odjavo iz socialnih zavarovanj. Zato je zmotno razlogovanje sodišča prve stopnje, da že zgolj dejstvo, da bi moral biti delavec še nekaj dni socialno zavarovan pri delodajalcu, ki mu je podal odpoved, oziroma, da je bil v trenutku vročitve (in podaje) odpovedi že (za nazaj) odjavljen iz socialnih zavarovanj, pripelje do nezakonitosti te odpovedi. Toženka v pritožbi pravilno navaja, da je nepravilna odjava iz socialnih zavarovanj lahko le podlaga za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja še za določeno obdobje in pravic iz njega za čas do učinkovanja odpovedi. Pri tem ne gre za reparacijo (tj. uveljavljanje pravic za čas nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja), ampak za zahtevek na izpolnitev pogodbe.